Slovenske novice, 03. december 2022
Društvo GRS Kamnik si je samo kupilo in uredilo nove prostore. Radi bi pritegnili podmladek.
Po štirih letih se vendarle srečno končuje ena od najbolj sramotnih zgodb v zgodovini naše gorske reševalne službe. Samo še nekaj zaključnih del opravijo v teh dneh in najverjetneje dobijo tudi vodo, pa bodo člani Gorske reševalne službe (GRS) Kamnik, ki letos praznujejo tudi 100 let, dokončno in res čisto na svojem.
S koncem leta 2018 so kamniški prostovoljci, ki v gorah rešujejo v svojem prostem času in za to niso plačani, ostali brez strehe nad glavo, saj se jim je iztekla pogodba z veterinarsko postajo, kjer so imeli do tedaj svoje prostore. Ker na voljo ni bilo nobenih drugih, so pristali v štirih zasilnih zabojnikih, ki jim jih je uredila Uprava za zaščito in reševanje RS. Tam so, brez vode, elektrike in sanitarij, životarili tri leta in ob svoji osnovni dejavnosti zbirali denar, da so lahko odkupili stara opuščena skladišča na območju nekdanje kamniške smodnišnice, kjer so si nato uredili svoje lastne prostore.
Počutili so se kot kreteni
Decembra lani so se končno znebili zabojnikov in se že lahko vselili v zidano stavbo, ki so jo medtem lepo obnovili. Letošnjo jesen so tudi uradno postali njeni lastniki, saj so parcelo in nakup nepremičnine vpisali v zemljiško knjigo oziroma prejeli sodni izpis.
»Zdaj res lahko rečemo, da smo v svojih prostorih, na svoji zemlji. Končno imamo vse osnovne pogoje, da lahko delujemo, le še na vodovod moramo malo počakati. Od občine že imamo potrjeno pogodbo in cevi so že začeli polagati, po vsej verjetnosti bo to trajalo največ 14 dni. Potem moramo samo še izolirati streho, da ne bo izgube energije, in se bomo res lahko posvetili svojemu osnovnemu poslanstvu, zaradi katerega sploh potrebujemo te prostore,« nam pove predsednik društva GRS Kamnik Srečo Podbevšek.
Ko smo v Slovenskih novicah pred štirimi leti začeli poročati o tej sramotni zgodbi, kar nismo mogli verjeti, da je to sploh mogoče. Še najbolj osupli pa so bili gorski reševalci sami, ki so ves veseli december preživeli ob iskanju novih prostorov in selitvi v zabojnike. »Kot da to počnemo za zabavo in ker nimamo drugega početi. Kot da nimamo družin. Počutimo se kot kreteni ali deklice na klic, ki so dobre le takrat, ko se jih potrebuje, ko pa one kaj potrebujejo, nikjer nikogar! Z velikim veseljem sem gorski reševalec, a vendar me je sram za to državo, da delamo v tako zanikrnih razmerah. Adijo, pamet …« nam je ves jezen pripovedoval eden od kamniških gorskih reševalcev.
Nekoliko pozneje, ko so se vrli Kamničani reševanja prostorske stiske lotili tudi z dobrodelnimi prireditvami, je eden od sodelujočih na dobrodelnem koncertu, to je bil nihče drug kot Andrej Šifrer, zgrožen dejal: »Nikoli si nisem mislil, da bom moral kdaj v življenju prav jaz reševati gorske reševalce. To se mi zdi kar precej sramotno.«
Težave z delodajalci
Načelnik kamniških gorskih reševalcev kar ne more skriti veselja nad takratno odločitvijo, da gredo sami v nakup prostorov. »To je bila res prava odločitev. Mnogi so nekoliko čudno gledali, ker nismo čakali na državo. A vendar druge možnosti sploh nismo imeli, in ko so na občini in na upravi videli, da ni druge, so nam tudi oni zelo priskočili na pomoč,« pripoveduje.
Zdaj se torej končno lahko posvetijo svoji dejavnosti, to je reševanju ljudi v gorah. Nujno bo skrbeti za preventivo, je povedal Podbevšek, in prispevati k temu, da bi se vsaj zmanjšalo število vseh teh, kot jim sam reče, absurdnih primerov, ki se dogajajo v gorah.
Število intervencij se namreč tudi na območju GRS Kamnik hitro povečuje. Letos so jih imeli že 49, toliko kot lani v vsem letu. Za lažjo primerjavo, pred petimi leti so jih imeli še 35, pred desetimi leti še manj – 28. Kamniška GRS je že vsa leta med večjimi po številu intervencij in tudi letos se držijo petega mesta med 17 reševalnimi postajami.
»Število naših intervencij eksponentno narašča, zato že razmišljamo, da moramo okrepiti svoje moči in priti do novega podmladka. Prostovoljstvo je pri nas v Sloveniji zelo močno in dobro organizirano, a vendarle opažamo, da imajo naši člani, pa tudi verjetno v drugih društvih, težave z delodajalci. Tudi zato si zdaj, ko smo prišli do svojih prostorov, želimo, da se bomo poleg intervencij res lahko veliko bolj posvetili preventivi,« je še dobre volje povedal Srečo Podbevšek.
Tina Horvat
