Gorski raj

Velo polje in izgradnja zimsko športnega centra

V slikovitem gorskem svetu, ki zajema vse Triglavsko pogorje, sklep okoli Hribaric in del Pokljuške planote, je predvideno, da bi v prihodnjih letih izgradili visokogorski turistični in zimsko športni center. Velo polje, kot osrednji del tega okolja, leži v vznožju Triglava in je ledeniška konica z idealno ravnim dnom. V polkrogu ga obdaja gorski venec, ki je toliko prekinjen, da se moreta vanj vriniti dve slikoviti ledeniški dolini – Veljska in Mišeljska. Obe ti dolini nudita možnost za izlete in zimski šport, obenem pa omogočata zmeren dostop do Hribaric, kjer so naši najlepši tereni za množično smučanje, in dalje v dolino Sedmerih jezer. Kanjavec, ki zaključuje Veljsko dolino, je obenem stara težnja naših meteorologov za meteorološko opazovalnico, ki bi bila primernejša od dosedanje na Kredarici. Opisano področje ima izrazito visokogorsko podnebje v vsej svoji ostrini in slikovitosti. Za ta svet so značilna kratka in sveža poletja in dolge ter ostre zime, pomlad in jesen pa sta neizraziti in okrnjeni. Vse navedeno odlikuje to alpsko področje in mu vzporedno s tem daje pogoje, da se v njegovem osrčju postopoma izgradi zvezni visokogorski center. Pobuda za to gradnjo je bila dana na številnih posvetih med predstavniki Komisije za telesno vzgojo pri IS LRS, Planinske zveze Slovenije in med zastopniki upravno političnih organizacij Gorenjske. Po temeljitem proučevanju vseh možnosti in pogojev je Okrajni ljudski odbor Kranj na svoji seji dne 14. marca sprejel sklep o ustanovitvi samostojnega Zavoda za izgradnjo Velega polja, obenem pa je potrdil tudi pravila o organizaciji in poslovanju tega zavoda.   Velo polje ima torej nekatere prirodne posebnosti za razvoj turizma. Predvsem je treba ponovno poudariti lego Velega polja v centralnem delu Julijskih Alp, tik pod najvišjim vrhom Triglava, ki je naš najbolj obiskan visokoalpski vrh. Če vzamemo naša najbolj razvita gorenjska turistična centra Bled in Bohinj za izhodišče in če je končno izhodišče vsa Slovenija, je Velo polje na najbolj prirodni poti v naš centralni gorski svet. Turistične naprave na Velem polju bi mogle Bledu in Bohinju turistično sezono podaljšati. Smučarski tereni na Velem polju omogočajo najrazličnejše možnosti udejstvovanja v tem športu. Že pokojni inž. Stanko Bloudek je tu projektiral dve smučarski skakalnici. Za tekače so tu možnosti treninga neizčrpne, predvsem pa je važno dejstvo, da se morejo tekmovalci, ki trenirajo v nižini, zaradi nadmorsko višine Velega polja (1688 metrov) privaditi tudi redkejšemu zraku za tekme v tujini. Široke možnosti udejstvovanja imajo tudi alpski smučarji, za katere je Smučarska zveza Slovenije že speljala idealno progo za spust s predpisano mednarodno višinsko razliko in dolžino. Dno samega Velega polja pa je primerno za ureditev drsališč in igrišč za hokej in tenis v poletnem času. Ne izključujejo pa se niti možnosti za trening nogometa, kolikor bi bilo pač to zaželeno. Velika prednost Velega polja je tudi voda. Julijske Alpe so visokogorski kraški svet, sestavljen iz propustnih apnencev in dolomitov. Zato so studenci v tej višini zelo redki. Le kjer so v apnencu vložki neprepustnih kamnin, moremo v višjem svetu pričakovati izvire. Ta zanimiv pojav pa je prav na Malem polju, kjer se podzemna voda zaradi nepropustnih skrilavcev zbere in v močnem studencu udari na dan. Nato teče nekaj časa po ravnici Malega polja, ko pa zapusti nepropustne kamenine, zopet ponikne.   Vzporedno z zamislijo o izgradnji Velega polja pa se je pojavilo tudi vprašanje, kako povezati to področje z okolico. Povedati moramo, da problem povezave ni popolnoma nova stvar, ampak da so se s tem bavili že v začetku tega stoletja. Takoj leta 1908, ko je bila zgrajena bohinjska železnica in se je turistični promet spričo uvedbe brzih vlakov izredno povečal, je bila porojena prva misel o povezavi Velega polja in Triglava z ostalim svetom. S tem se je precej bavil prav projektant bohinjske železnice dr. Steiner, kateri je svoje izsledke in predloge celo objavil v neki avstrijski reviji. Vse to pomeni, da so že pred pol stoletja resno proučevali možnosti, kako organizirati dostop na Velo polje. Kljub dolgoletnemu proučevanju pa je dostop na Velo polje še vedno težak. V to področje vodijo poti skozi Krmo in preko Bohinjskih vratc, nadalje iz Rudnega polja in dve poti iz Bohinja. Vendar so vsa ta pota, razen ene, v zimskem času neprehodna. Tudi poleti so ta pota težavna, ker so dolgotrajna. Zato je bilo prav v zvezi dostopa na Velo polje že nešteto razprav in predlogov. V glavnem so se izkristalizirala tri mnenja; z žičnico, s cesto in s kombinacijo obeh. Vse tri variante imajo dobre in slabe lastnosti. Žičnica more premagati tudi strmine, medtem ko je njena zmogljivost omejena. Cesta pa zahteva zmeren vzpon, medtem ko v pogledu dovozov skoraj ni omejitev. Do sedaj so pregledane in globalno preverjene vse možnosti dostopa na Velo polje. Eden izmed predlogov se nanaša tudi na to, da bi žičnica potekala iz Voj direktno na Velo polje. Zračna linija bi bila dolga 3500 do 3900 metrov, odvisno od tega, kje bi postavili končno postajo. Žičnica bi mogla prepeljati na uro 400 potnikov. Do vstopne postaje pa bi bilo potrebno zgraditi iz Stare Fužine 6 kilometrov dolgo pot. Nekateri so se ogrevali tudi za to, da bi potegnili žičnico iz Krme . Vendar je strokovna komisija, ki je ogledovala teren, bila mnenja, da je od tod žičnico nesmiselno graditi. Prav tako so bile pregledane in preštudirane tudi tri variante za gradnjo ceste. Predlagano je bilo, da bi zgradili cesto iz Krme, iz Bohinja skozi Voje in iz Pokljuke oziroma Rudnega polja. Graditev ceste po zadnji varianti je najbolj prirodna in direktna zveza med Bledom in Velim poljem, prat tako pa je ugodna tudi za Bohinj.  Za ureditev in turistično izgradnjo Velega polja bo vsekakor treba imeti tudi urbanistični načrt. Zveza športov je predčasno predvidevala, da bi s svojimi materialnimi sredstvi zgradila dom za športnike, skakalnice, uredila proge in zgradila večjo gondolsko vzpenjačo. Prav tako bo potrebno postaviti tudi centralni objekt – dom. Smotrno bi bilo misliti tudi na obnovitev italijanske kasarne. V začetku pa bi se gostje lahko porazdelili pp triglavskih kočah ob upoštevanju, da bo mnogo takih, ki bodo potovali naprej oziroma bodo obiskali Velo polje samo za en dan. Da bi lahko začelo Velo polje z obratovanjem, bi bilo potrebno vsaj v prvi fazi speljati gorsko cesto Rudno polje—Velo polje in daljnovod v isti smeri, zgraditi vzpenjačo in objekt s 100 ležišči ter restavracijo za izletnike s približno 300 sedeži. Prav tako bo potrebno urediti preskrbo z vodo, zavarovati bivšo italijansko vojašnico in nabaviti snežni plug. Vsa ta pravkar navedena dela naj bi po orientacijski presoji stala nad milijardo dinarjev. Vendar pa moramo poudariti, da v tem znesku niso zapopadeni vsi stroški in da bodo dejanski stroški verjetno precej višji. To je okviren program izgradnje Velega polja. Natančnejše pa bo opredelil in ponovno proučil smotrnost posameznih gradenj pred meseci ustanovljeni Zavod za izgradnjo Velega polja, ki bo poskrbel za to, da bo naravnim lepotam tega alpskega sveta pridala svojevrsten čar še človeška roka.

Glas, 31. maj 1961

Napiši komentar

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja