Slovenske novice, 26. september 2019
TRAGEDIJI
Po izgubi očeta je iskal uteho prav med gorskimi vršaci.
KAMNIŠKA BISTRICA, CELJE – Vrhunec planinske sezone se počasi izteka, žalosten smrtni davek gora pa se samo še povečuje. Še pred koncem septembra je število mrtvih, 36, že močno preseglo število v vsem lanskem letu – 31. V soboto in ponedeljek sta v slovenskih gorah umrla še dva mlada človeka, v Brani se je ponesrečila 27-letna Natalijaiz Postojne, v Raduhi pa 23-letni Nejc Brečko iz Dravograda. Za oba je bil usoden zdrs.
Foto: Arhiv PU Celje
Vodja intervencije na Raduhi, Miran Kaker iz Gorske reševalne službe (GRS) Koroške, nam pove, da je 23-letnik po vsej verjetnosti izgubil ravnotežje nekje na proti proti vrhu zavarovane poti po severni steni Raduhe. »Padel je v zgornjem delu poti, našli smo ga pod steno. Dobro je bil opremljen, imel je čelado. Dopoldne, ko se je vzpenjal, je bilo še lepo vreme, med iskalno in reševalno akcijo pa je že začelo deževati, zato ni bilo ustreznih razmer za letenje helikopterja in smo ga reševali klasično,« je povedal. V reševalni akciji je sodelovalo 26 gorskih reševalcev društev GRS Celje in Koroške.
Izvedeli smo, da se je Nejc na turo odpravil sam. Ko ga ni bilo domov, so domači poklicali na pomoč in gorski reševalci so se ob 15. uri odpravili v akcijo. Našli so ga okoli 19. ure in ga do 22. ure odnesli do planinske koče na Grohatu.
Krutost usode ne pozna meja
Tragedija mladega Nejca, prijatelji so mu rekli kar Brele, je Koroško odela v črnino. Bil je marljiv in zanesljiv študent kemije in kemijske tehnologije, pred tem je obiskoval Gimnazijo Slovenj Gradec. Na slednji so se takoj po žalostni vesti odpovedali sprejemu novincev, ki je bil predviden prav na dan, ko ga bodo pokopali, le uro in pol po pogrebu na pokopališču Dravograd. Sprejem namreč pripravijo maturantje za prvošolce, Nejčeva sestra je dijakinja četrtega letnika gimnazije in bo letos maturirala.
Kot nam pove ravnatelj gimnazije Stane Berzelak, so vsi močno pretreseni: »Nejc je bil do pred štirimi leti naš dijak. Bil je miren in neskončno prijazen fant. Še zdaj ne morem verjeti, da ga ni več. Zdelo se nam je povsem neprimerno, da bi imeli naše tradicionalno druženje in spoznavanje na začetku šolskega leta, zato smo ga prestavili. Vsa šola sočustvuje z Nejčevo družino,« je povedal.
Da je tragedija še večja, je družina že konec leta 2012 izgubila očeta in moža. Miran Brečko je bil gonilna sila in predsednik pohodniške skupine Štajga, ki je organizirala številne pohode v gore. Mnogo prezgodaj, komaj 45-leten, je omagal zaradi bolezni. »Težko si predstavljam, kako težke trenutke preživljata Nejčeva mama in sestra. Zdaj sta ostali sami, čeprav sta že kruto smrt moža in očeta komajda oziroma sploh še ne preboleli. Gospo sem velikokrat videl na pokopališču … Nejc je bil po izgubi najbolj trden, uteho je iskal prav v gorah, kamor je zahajal že njegov oče. Tudi študij je lepo izdeloval naprej. To je res nepravično, da se kaj takega zgodi v eni družini. Krutost usode res ne pozna meja. To je velika tragedija za vse nas v tem malem kraju,« nam je povedal domačin iz Dravograda.
Omahnila v prepad
Le dva dni pred Nejčevo smrtjo se je nedaleč od Raduhe, na pobočju Brane, ki se strmo dviga nad Kamniškim sedlom in se je je zaradi pogostosti nesreč prijelo ime gora smrti, zgodila tragedija, ki je vzela še eno mlado življenje. Sedemindvajsetletna Natalija iz Postojne se je v družbi 34-letnega Domžalčana vzpenjala po Bosovi grapi proti vrhu. Gre za lažje plezalno brezpotje, kjer je treba že uporabljati tudi roke. Vendar se nesreča ni zgodila v grapi, ampak že na travnatem robu tik pod vrhom. Nataliji je spodrsnilo in omahnila je čez rob v prepad. Domžalčan, ki je bil z njo, sicer alpinistični pripravnik iz Alpinističnega odseka Domžale, je lahko le še poklical na 112 in povedal, da je videl padec in dekle, kako negibno leži pod robom in se ne odziva na njegove klice.
Kot nam pove načelnik Gorske reševalne službe (GRS) Kamnik Srečo Podbevšek, se je nesreča v Brani zgodila prav v vršnem delu gore, ko sta že opravila s težjim delom. »V tem delu, kjer se je zgodila nesreča, je hoja čisto navaden sprehod. Pri tej nesreči ne bi mogel reči, da je šlo za pomanjkanje izkušenj. To se lahko zgodi vsakomur, to je bila klasična planinska nesreča. Visokogorje je visokogorje, morda napačen korak ali se spotakneš, in že te ni več. Oba sta bila izkušena in dobro opremljena. Morda le opozorilo vsem mladim, ki se odpravljajo v hribe – naj pozornost ne popusti v lažjih terenih, to je v gorah zelo pomembno,« je še opozoril Podbevšek.
Mladi potrebujejo prave izkušnje, ne interneta
Dušana Polajnarja z Gorske reševalne zveze Slovenije (GRZS) povprašamo, kako se gorski reševalci spopadajo s povečanim številom obiskovalcev v gorah in s tem tudi povečanim številom nesreč. »Vsaj to je dobro ob teh tragedijah, da jih ni še več in da število nesreč ne narašča sorazmerno s številom obiskovalcev. Slednjih je res ogromno več kot pred desetimi leti, a število smrtnih primerov vseeno ostaja nekje okoli 30 in več. Opozoril bi, da to povečano zanimanje za hribe v zadnjem času v visokogorje pripelje ogromne množice ljudi, ki pa nekako niso pravi izkušeni gorniki in se bolj kot na izkušnje zanašajo na telefone in internet. Mladi v hribih so polni energije in hočejo vse naenkrat doživeti. Morda vse vzamejo bolj za preprosto, kot je v resnici, češ, saj to bom pa že zmogel … A tako je vedno bilo in tudi vedno bo,« je povedal Polajnar, nekdanji načelnik GRS Mojstrana.
Tina Horvat
