Planinski vestnik 2008/07
V spomin Franci Telcer (1918–2008)
3. maja smo se na pokopališču Barbara na Prevaljah poslovili od Francija Telcerja, alpinista, planinca, gorskega reševalca in organizatorja t. i. planinskih pohodov slovenskih železarjev.
Franci se je rodil 10. novembra 1918 na Prevaljah in se po končanih štirih razredih klasične gimnazije zaposlil leta 1937 v Thurnovi jeklarni na Ravnah. Železarni je ostal zvest do upokojitve, ki jo je dočakal leta 1983 v obratnem računovodstvu. Gore je vzljubil že v otroštvu. Pri desetih letih je bil z očetom prvič na Uršlji gori. Prevaljski mladinci, ki so hodili v hribe, so se – kot prijatelji narave – včlanili v skavtsko organizacijo, kasneje pa tudi v Mladinski odsek Planinskega društva (PD) Prevalje, ki je bil osnova za nastanek Alpinističnega odseka (AO) leta 1936.
Alpinistični krst je Franci doživel v Šmohorici na Uršlji gori. Čeprav je sodil v skupino mlajših alpinistov, je leta 1939 z Ernestom Vauhom splezal Slovensko smer v Triglavu. »To je bil moj največji podvig. Preplezati Slovensko smer je v tistem času veliko pomenilo, danes pa je seveda čisto drugače,« je izjavil pred leti.
Planinska ideja se je na Koroškem po drugi svetovni vojni spet razmahnila. PD Prevalje je dobilo v upravljanje požgani dom na Uršlji gori, ki pa so ga zagnani odborniki do leta 1948 že obnovili. Telcer je postal (in ostal dobrih dvajset let) podpredsednik društva ter načelnik AO. Že ob ustanovitvi leta 1946 pa je postal tudi načelnik prevaljske postaje GRS, na čelu katere je bil vse do smrti. Telcer je poudarjal, da se mora mož, ki se odloči postati reševalec, zavedati, da bo imel mnogo dolžnosti, a malo pravic.
»Hribi nam gledajo skozi okna v stanovanja,« se je izrazil slikovito; »in le kako bi se jim mogli upreti?« Ni bil nasprotnik množičnosti v gorah, zato so ga boleli očitki, da so železarji na pohodih uničevali naravo, onesnaževali okolje ipd. Srčno je sodeloval pri organizaciji t. i. železarskih (zdaj jeklarskih) pohodov in se udeležil vseh 116, pripravljal pa je že 117., prvega letošnjega na Košenjak, a je žal prej omagal.
Prvi pohod slovenskih železarjev je bil leta 1970 na Triglav, z leti pa se je število pohodov povečalo tudi na štiri na leto, organizatorji (odbori iz železarskih središč) pa so izbirali različne cilje. Franci Telcer je vodil natančno statistiko in ugotovil, da je do letos na pohodih sodelovalo 38.988 ljubiteljev gorskega sveta (samo lani npr. 840 pohodnikov in pohodnic).
Skoraj štiri desetletja železarskih pohodov je dolgo obdobje, v katerem se je marsikaj spremenilo. »Zunanji videz pohodnikov je bil nekdaj popolnoma drugačen, kot je zdaj. Nekateri so bili zelo slabo opremljeni. Na prvem izletu na Triglav je bil eden od Ravenčanov celo v ‘črnem gvantu’ z aktovko v rokah. Kljub temu je bil tako dober hodec, da je vse prekosil,« mi je pripovedoval pred leti, ob 100. jubilejnem pohodu leta 2003, takrat znova na Triglav, ki se ga je udeležilo 317 zadovoljnih pohodnikov.
Verjamem, da bo sporočilo Francija Telcerja še dolgo živelo med ‘njegovimi’ pohodniki: »Želim, da bi se naših pohodov spominjali, da bi o njih pripovedovali svojim družinam, predvsem otrokom, da bi jim povedali, kaj so doživeli, kako so spoznavali naš slovenski gorski svet, in da bi se po možnosti pohodov še udeleževali.« Prihodnje leto se bodo ‘njegovi’ pohodniki zagotovo udeležili spominskega pohoda na Uršljo goro, v čast Franciju Telcerju …
Andreja Čibron – Kodrin
