Fanny Susan Copeland ambasadorka našega alpinizma in turizma

Železar, 29. december 1983

»Gore, kjerkoli se dvigajo, so mi postale prijateljice …« (BYRON)

Iskrena prijateljica Slovenije

Miss Copeland si je po pravici zaslužila naslov ambasadorke našega gorskega sve­ta. Postala je košček življenja našega alpi­nizma. Gore so ji bile prave in edine prijateljice.
Pri vsem tem planinstvu je bila neu­trudna publicistka, dopisovalka revij v svo­ji domovini Angliji, za nas Slovence pa za­služna razširjevalka poročil in razprav o lepotah in življenju na tem malem delu Ev­rope. Do zadnjega je sejala prijateljstvo do nas v svoji domovini, ki jo je strastno ljubi­la.
Ustavila se je v Sloveniji in postala lek­torica angleščine na ljubljanski univerzi. Bila je sodelavka jugoslovanske delegacije po prvi svetovni vojni na mirovnih pogaja­njih. Če bi pogledali prav v globine njene­ga od človeških radosti in bridkosti zvalovanega srca, bi našli veliko osebno zado­ščenje — saj je v vseh petdesetih letih bi­vanja v Sloveniji naredila ogromno turisti­čno propagando in s tem privabila v naše Julijce generacijo najboljših gorohodcev iz anglosaksonskega sveta.
Srečne okoliščine so botrovale ponudbi našega poslanika v Londonu dr. Leona Pitamica, ko jo je povabil naj sprejme lektorstvo angleščine na bodoči univerzi v Lju­bljani.
Vabilu je sledilo imenovanje: »Spoštovana miss Copeland, obvešča­mo Vas, da je fakultetni svet na svoji prvi seji 4. oktobra 1921 izbral Vas za lektorja angleškega jezika, z mesečnim prejem­kom 2000 Din …«

(Dr. A. GAVAZZI, dekan filozofske fa­kultete univerze v Ljubljani — 19. oktobra 1921)

Takrat še nihče ni slutil, kako pomembno osebnost smo pridobili za naš alpinizem in turizem …

Miss Fanny Susan Copeland se je rodi­la 27. septembra 1872 sredi Škotske v Birru, okraj King’s Country. Predniki po oče­tu Ralphu so bili farmarji. Oče Suzanine matere je bil v Indiji zelo znana osebnost. Prevajal je iz sanskrta staroindijsko litera­turo. V materinem deblu so bili plemiči iz Belgije, znameniti svobodomiselni filozof Spinoza spada v to vejo. Med materinimi predniki je tudi znameniti himalajec dr. Tom Longstaff.
Suzanin oče Ralph je prišel iz grofije Lancaster ter postal ugleden astronom na škotskem observatoriju v Edinburghu. Bil je alpinist in popotnik, ki je obredel vse Kordiljere, se povzpel na vrhove Čimboraso, Catopaxi, Sajamo in se izjemno zani­mal tudi za Balkan. Očetovi predniki so imeli znamenite tovarne porcelana (copelanski porcelan). Eden teh prednikov se je udeležil ekspedicije na Severni tečaj v letu 1896/1897, zato neki grič nosi ime Cap Co­peland.
Susan Fanny je pravzaprav iz krajev Shakespearjevega Macbetha. Iz Birra so se preselili najprej v Dublin, potem pa v Eberdeenshire na Škotsko.

Kot njeno sestro Agnes so starši tudi Fanny usmerili v študij glasbe. Petje, jezikoslovje in klavir je Susan študirala v Lon­donu in Berlinu. Skupaj s sestro Agnes sta prirejali koncerte, na katerih jo je sprem­ljala s klavirjem. Nekaj let poprej se je Fanny kot gojenka glasbene akademije se­znanila s svojim bodočim soprogom, opere­tnim komponistom in dirigentom J. S. Barkworthom. Fanny je v neki opere­ti nastopila kot pastirica. Kmalu nato mu je postala žena. Rodila je sina in dvojčka sina ter hčerko. Vsekakor je bilo to odločil­no za njeno poznejšo življenjsko pot. Sta­rejši sin je državni uradnik, mlajši je agro­nom, hčerka je poročena.
Fanny je imela za seboj nekoliko raz­glašen zakon in poznejšo moževo smrt v letu 1928. Tedaj se ji je v skoraj petdese­tem letu odpirala tretja pot.
»Julijci, cilj mojega največjega hrepenenja …«
Ko je ostala sama, se je poskušala pre­življati z glasbo. S pomočjo ruskega violinista Zahareviča se je seznanila z za­grebškim dramaturgom Srdjanom Tucičem. Violinista Zahareviča je spremljala na klavirju na javni produkciji. Tako je Fanny prišla v stik v letih prve svetovne vojne z nekaterimi člani Jugoslo­vanskega odbora v Londonu. Pozneje je posredoval še Tržačan Lasič in dokončno pregovoril Fanny, daje sprejela mesto lek­torice na univerzi v Ljubljani.
Gore so odločile. Da niso pogledale ro­jenice, če je v drobnem, mladem srcu male Fanny zametek dr. Longstaffovega hrepe­nenja: »Julijci, cilj mojega največ­jega hrepenenja …«
Če povzamemo, oceno dr. Tom Longstaffa (Fannynega prednika po materi), svetovnega popotnika in osvajalca hima­lajskih vrhov, ki jo je napisal dr. Kugyju, se ne smemo čuditi magični moči, ki je pri­tegnila Fanny v naš gorski svet in med na­še ljudi.

Dr. Longstaff v pismu dr. Kugyju pravi: »Sprašujete me, kakšen vtis so na­me naredili Julijci. Odgovor je težak. Res­nica je, da so zame – po štiridesetletnem čaščenju gorskega sveta — ostali še vedno največje hrepenenje. Obiskati jih še en­krat — tega si bolj želim kot ponovno vide­ti katerokoli pokrajino Alp. Bolj kot si že­lim še enkrat videti ledeni Kavkaz, Himalajo ali gore Kanade in Aljaske ali pa sto­ječega sonca na fantastičnih vrhovih Ark­tike. Ali je še kaj drugega v Alpah — vštevši tudi vsa vrsta Julijcev — kar bi se moglo primerjati s skrivnostno pravljičnostjo Martuljkove skupine?… Prav gotovo ni nobene druge gorske pokrajine, ki bi bila tej enaka!«

Knjiga — Beautiful Mountains – Slavospev Julijcem
Fanny kot odposlanka našega alpiniz­ma razpošlje svojo knjigo najpomembnejšim tujim alpinistom tridesetih let. Gene­racija alpinistov preteklih trideset let se ji z laskavimi besedami zahvali za pozor­nost. Fannynina knjiga Beautiful Moun­tains je reprezentativni vrh z literarnimi delci pisateljske ustvarjalnosti, žlahtna na­plavina, v kateri se kot po mediju pojavlja­jo njeni predniki z večnih potovanj.
S tem delom je zbudila Fanny Cope­land zanimanje za naše gore pri članih angleškega znanstvenega društva The le play Society v Londonu. Pridobila jih je za obisk Slovenije. Proučevali so pokra­jino, živalstvo, rastlinstvo, in ljudske običa­je. Na teh potovanjih jih je spremljala sa­ma, prof. Pavle Kunaver in ostali naši alpi­nisti. Vsako leto je prihajalo več teh ljubi­teljev gora z Otoka. Med njimi so bili bio­log in pisatelj Julian Huxley, profesor Fawcet z londonske univerze, dr. Rol­land Rose z univerze Cambridge ter drugi.
Kot vidni dosežek teh raziskav je izšla v Londonu knjiga »Slovene studies«. Mimo skupine znanstvenikov so obiskali slovenske gore še Ingle Finch, naskakovalec Mount Everesta ter najboljša gar­nitura alpinistov z Otoka pred drugo sveto­vno vojno.
Fanny je neutrudno delovala v svoji no­vi domovini. Včlanila se je v ljubljansko Skalo ter bila iskrena tovarišica z mno­gimi planinskimi tovariši. Plezala je z Martelancem, dr. Miho Potočni­kom, De Reggijem, Jožetom Čo­pom ter ostalimi vidnimi predstavniki al­pinizma tedanjega časa.
Mnogo je delala za Slovensko matico, prevajala v angleščino, dopisovala v angle­ške revije in časopise. Predavala je o jugo­slovanskih gorah v angleških in škotskih alpinističnih društvih. Na ta način je na nevsiljiv način vabila alpiniste v slovenski gorski svet. Bila je na vseh vrhovih sloven­skih snežnikov, na nekaterih celo večkrat.

Ogromen pisateljski in prevajalski opus
Z vsemi močmi se je Fanny posvetila svojemu lektorskemu delu na novo ustanovljeni univerzi. Našla je čas za obisk slo­venskih gora, obenem pa je mnogo pisala in prevajala v angleščino.
Pisala je v angleške in slovenske pla­ninske revije, izdala reprezentativno knji­go Beautiful mountains. Opravila je ogromno poslanstvo v prid našemu alpi­nizmu. Slovenijo je zamenjala za novo do­movino ter se vrasla v naš način življenja. Njeno publicistično delo sega v leto 1919, ko je napisala pomemben dokument o kratki politični zgodovini Reke. Ta doku­ment je bil pomembna osnova pri pogajanjih v Parizu.

Njeno bibliografijo lahko strnemo v na­slednja dela, ki so izšla doma in na tujem:
1. »ABRIDGED POLITICAL HISTORY OF RIEKA«, Paris 1919
2. »KANADSKI EVEREST”, Planinski vestnik, Ljubljana 1925
3. »MOUNT LOGAN«, Planinski vestnik Ljubljana — 1925
4. »PLANINSTVO V KANADSKEM ROCKY MOUNTAINS”, Planinski vestnik, Ljubljana — 1925
5. »FOR A STICK OF CHOCOLATE., THE LONDON MERCURY, London -1925
6. »THE HOUSE IN THE WOOD«, THE LONDON MERCURY, London, -1926
7. »ULTIMA RATIO MONTIS., DAILY MIROR, London – 1927
8. »BEAUTIFUL MOUNTAINS IN THE YUGOSLAV ALPS«, MERCURY PRESS LTD. CHELMSFORD – 1931
9. »OF FATHER TRIGLAV AND HIS GREAT NORTH WALL«, TIME AND TI­DE, London — 1932
10. »THE VISION AND THE QUEST«, TIME AND TIDE, London – 1932
11. »THE CYCLOPS«, THE LONDON MERCURY, London – 10.12
12. »IN THE JULIAN ALRS«, ALPINE YOURNAL, London – 1931
13. »FROM THE FORCA DISTEIS TO THE CLAPPADORE«, ALPINE YOUR­NAL, London – 1932
14. »ŠPIK BY THE NORTH FACE«, THE SLAVONIC REVIEW, London -1932
15. »ŠPIK BY THE NORTH WEST FA­CE«, SUNDAY PICTORIAL, London -1932
16. »NAPORNA SMUČARSKA TURA Z MENINE NA VELIKO PLANINO«, Pla­ninski vestnik, Ljubljana — 1933
17. »THE EXPECTED QUEST«, THE OBSERVER – 1933, London – 1933
18. »THE SPEARHEAD«, THE SCOT­SMAN – 1933, Edinburgh – 1933
20. »FOUR OULD LONG SYNE«, AL­PINE YOURNAL – 1934, London – 1934
21. »ORKNEY ALI IZLET NA ŠKOT­SKO«, Planinski vestnik 1931, Ljubljana
22. »VIŠINSKO ZDRAVLJENJE V MARTULJKU«, Planinski vestnik, Ljubljana — 1935
22. »A SHORT GUIDE TO THE SLOVENE ALPS«, KLEINMAYER AND BAMBERG – 1936, Ljubljana – 1936
23. »THE north west face of ŠKRLATICA IN THE JULIAN ALPS«, THE GRAPHIC – 1938, London – 1938
24. »TRIGLAV NORTH FACE IN WIN­TER«, MANCHESTER GUARDIAN -1939, Manchester — 1939
25. »NOSTALGIA ALPINA«, FIRENZE — 1944, Italy
26. »WHO ARE YOUGOSLAVE«, EA­STERN EUROPE – 1953, London – 1953
27. »WHO ARE YOUGOSLAVE«, THE BANKING DIRECTORY ALMANAC, Lon­don — 1935
28. »POEMS«, SLAVONIC REVIEW -1955, London — 1955
29. »NEW VIEW ON SLOVENIAN ALPINISM«, BRITISH-YOUGOSLAV SOCIE­TY – 1968, London – 1968
30. »EXTREM ALPINISM IN JULIAN ALPS – I., BRITISH-YOUGOSLAV SO­CIETY – 1969, London – 1969
31. »EXTREM ALPINISM IN JULIAN alps – II.«, BRITISH-YOUGOSLAV SO­CIETY – 1909, London – 1969
32. »EXTREM ALPINISM IN JULIAN ALPS – III.«, BRITISH-YOUGOSLAV SO­CIETY – 1969, London – 1969

Njena poslanska zagnanost in prevajalska ter pisateljska nuja nista poznali meja.
Rojena Škotinja je svoji novi domovini skušala dati iskreni pečat prijateljstva urejenih planinskih hotenj za nenehnim napredkom. Prevajala je dela, ki so bila pomembna za našo ožjo domovino ter širila plemenite ideje v širni svet.

Prevajalska bilanca Fanny Copeland je naslednja:
1. A. E. MCIE: »SLOVENIA« – LONDON (translated from english to Slovene), Planinski vestnik — 1932, Ljubljana — 32
2. K. C. EDWARD NOTTINGHAM: »SLOVENIA AND HIS PROBLEMS« translated from english to Slovene), Planinski vestnik — 1932, Ljubljana — 132
3. B. O. LOGHLEN, LONDON: »IMPRESSION FROM SLOVENE, (translated from english to Slovene), Planinski vestnik Ljubljana — 1932
4. M. SEVERN, NOTTINGHAM: »SLOVENE MOUNTAINS« (translated from english to Slovene), Planinski vestnik, Ljuljana — 1932
5. LORD S. AMMERY: »IMPRESSION FROM SLOVENE MOUNTAINS« (transleted from english to Slovene), Planinski vestnik, Ljubljana — 1939
6. DR. L. DUDLEY STAMPA, LON­DON: »SLOVENK STUDIES« (translated from english to Slovene), Planinski vest­nik, Ljubljana — 1934
7. DR. HERMANN WENDEL: »AUS DEM SUDSLAWISCHEN RISORGIMENTO« (translated from german to english), EASTERN EUROPE – 1954 London
8. CIRIL KOSMAČ: »POMLADNI DAN« (translated from Slovene to english) »ONE DAY OF SPRING«, ALPINE YOUR­NAL – 1959, London
9. VLADIMIR LEVSTIK: »GADJE GNEZDO« (translated from Slovene to english) »AN AADERS NEST« RODKER’S PRESS, London – 1967

Fanny Copeland, Mira Debelakova in Edo Deržaj – Prvopristopniki samotnega Ben Nevisa na Škotskem
Alpinistična trojka Copelandova-Debelakova-Deržaj je v letih med obema vojnama preplezala vse pomembne vrhove in smeri vseh težavnostnih stopenj. Debelakova se je lotila angleščine in je kmalu predavala v Angliji o naših planinah na srečanjih, ki sta jih organizirala Geographical association in The Pen Club za svoje člane. To je bila po­gumno izvedena in pozneje od nikogar ponovljena turneja v Angliji leta 1934.
Zlata trojka je dve leti in pol živela v Angliji, predavala v vseh večjih mestih An­glije in Škotske. V tem obdobju je trojka našla tudi čas za sebe. V družbi alpinista Wedeburna je trojka Copelandova-Debelakova-Deržaj v škotskih gorah kot prva vklesala v samotni Ben Nevis novo »slovensko smer«. S tem smo pridobili pomembno anglo-slovensko turi­stično magistralo. Miss Copeland je po svojih dobrih zvezah zagotovila tudi obja­vo prvenstvenih tur v Julijcih — v vodilni reviji Alpine yournal. Veliki uspehi trojke so bili mogoči predvsem zaradi sre­čnih okoliščin, da so se ujeli ljudje z istimi težnjami in danes skoraj nerazumljivim entuziazmom ter nekakšno obredno ljubeznijo do gora.
Fannin obisk »očaku siv’ga poglavarja« je rekorden. Na vrh Triglava se je povzpela kar štiridesetkrat. Poleg tega ima tudi edinstven ženski rekord. V starosti 88 let se je povzpela na Triglav v štirinajstih urah.
Ta edinstven rekord je imel odmev tudi v tujini. Bostonska revija je objavila v zve­zi s tem naslednji zapis: »Miss Fanny Su­san Copeland, rojena Škotinja, ki živi že petdeset let v Sloveniji (Jugoslavi­ja), ima edinstven svetovni ženski rekord. V starosti 88 let, se je povzpela v štirinaj­stih urah na najvišji vrh Jugoslavije — Triglav, visok 9.400 čevljev. Do danes to­likšno starost — za tvegan vzpon v gorništvu ne beleži statistika niti pri moških. Edinstven podvig — čestitamo miss Cope­land in še mnogo let v okrilju gora.« 

(APPALACHIA REVIEW, DECEMBER 10th 1958, BOSTON – 1958)

Nenehna pisateljska in prevajalska ter gorniška dejavnost ji je prinesla izjemno čast — častnega članstva. V obrazložitvi za podelitev je navedeno naslednje: »Fanny Susan Copeland izhaja iz Škot­ske. Filologijo, petje in klavir je študirala V Londonu in Berlinu. V njenih zrelih letih jo je kipečo od energije, odnesla plima na mesto prevajalke na mirovnih pogajanjih k jugoslovanski delegaciji v Parizu. Tam je prevajala propagandno literaturo v angle­ščino.
V letu 1921 zasede Fanny Copeland me­sto lektorja angleškega jezika, na novo ustanovljeni univerzi v Ljubljani. Angle­ščino je predavala na ljubljanski univerzi polnih dvajset let. Izjemen dar za publici­stiko, je miss Copelandovi omogočil širok razmah v vodilnih britanskih revijah. Nje­ne literarne, predvsem pa planinske študi­je objavljajo — The Observer, The Near East, The Scotsman, Man­chester Guardian, Daily Mirror, Sunday Pictorial, The Graphic, Time And Tide, The London Mercury, The Slavonic Review in Al­pine Yournal.
Svojo publicistično nalogo v novi domo­vini Sloveniji je uresničila v treh smereh: z listi in revijami, v društvih in korporacijah ter z osebnimi stiki.
Komentar o njeni zagnanosti ter po­membnosti njenega dela med Slovenci, je popolnoma odveč. Vrsta tehtnih razprav in študij, številni prevodi slovenske beletristi­ke ter izjemni dosežki — uvrščajo miss Co­peland med najplodnejše sodelavce mati­čne revije SLAVONIC REVIEW.
Redko čast, ki jo naša institucija pode­ljuje pomembnim publicistom in slavistom, je dosegla danes F. S. Copeland — »MEMBER HONOUR OF SCHOOL OF SLAVONIC STUDIES« Literarna dèla miss F. S. Copeland odlikuje nenavadna nadarjenost, polna žive domišljije v snovanju in pripovedi. V nje­nih delih je vedno prisotna vera v človeka ter prekipevajoča ljubezen do domovine.« (DR. R. W. SETON WATSON: »F. S. CO­PELAND – NEW MEMBER HONOUR OF SCHOOL OF SLAVONIC STUDIES. SLAVONIC REVIEW – III, p. 43, MAI 5 1B60, London — 1960)

Usodno leto 1941, kulturni molk in konfinacija v Italijo
Miss Copeland se je odpeljala leta 1938 na pobudo dr. Marušiča v London s proš­njo, naj pove na vplivnem mestu, da v Ju­goslaviji zatrdno računamo z vojno proti Hitlerju. V Britaniji je bil na vladi omahlji­vi Chamberlain. Obiskala je članico parlamenta lady Ireno Ward. Ta ji je obljubila, da bo sporočila vse podrobnosti lordu L. S. Ammeryju in W. Churchillu.
Leta 1941 so miss Copeland Nemci že prvi dan zaprli v šentpetrsko vojašnico, Ko so čez dva dni zasedli Italijani Ljubljano, so jo zelo ljubeznivo odpravili v konfinacijo v Bibierio pri Firencah. Tam je prišla v stik z naprednimi antifašisti. Delovala je tudi v taboriščnem komiteju odpora. 

Ob osvoboditvi se je ponovno vrnila v Ljublja­no. Zagnano je pričela delovati v vseh sme­reh, ki se jim je zapisala za vse življenje. Večino življenja je torej preživela v svoji novi domovini Sloveniji.
V konfinaciji v Italiji je napisala pesni­ško zbirko NOSTALGIA ALPINA, polno žlahtnih biserov in hrepenenja po naših Julijcih.

Umrla je v Ljubljani 29. julija 1970. Z njo smo Slovenci zgubili svetal žarek, ki je pol stoletja poživljal kraljestvo naših ledeniških gora. Očaku Triglavu nad zelenim snegom se je tedaj gotovo utrnila solza, ko so jo pokopali na Dovjem, kamor je hodila na dan mrtvih prižigat svečke. Tu si je iz­govorila tudi zadnje domovanje — torej pod mogočnim očakom.
Na njen grob gledajo snežni vrhovi, za katere ji je hrepenenje pp njih zapisalo v konfinaciji naslednje izbrane vrstice .iz njene pesniške zbirke: »Kolena so jim ovita z valujo­čimi gozdovi, ledja opasana z ža­metno pašo z uvezenim cvetjem, ramena jim pokriva plašč brez­madežnega snega, nad obrvmi jim je diadem iz gladke skale in iz draguljev lesketajočega se ledu …«
V svoji pesniški zbirki NOSTALGIA ALPINA je izrazila polno pripadnost naše­mu gorskemu svetu.Slavko Tarman

 Viri: 1. Planinski, vestnik 1921 — 1940 Ljubljana
2. BUILETTIN MERCURY PRESS -1938 – London 1938
3. BUILETTIN ALPINE YOURNAL -1939, London 1939
4. BUILETTIN BRITISH YOUGOSLAV SOCIETY – London 1970
5. BUILETTIN OF SCHOOL OF SLA­VONIC STUDIES, London 1960