Glas Gorenjske, 23. februar 1959
V ponedeljek, 16. februarja sta odšla na Storžič po tržiški strani brata Franc in Vinko Zupan iz Kranja. Ker se do 21. februarja nista vrnila, so bili o tem obveščeni gorski reševalci iz Kranja in Tržiča. Iskanje ni bilo brezuspešno. Pogrešana mladeniča so našli v soboto, 22. februarja dopoldne v vzhodni steni Storžiča. Bila sta mrtva. Po poledeneli steni sta zdrknila 800 metrov globoko v prepad. Reševalci so ju spravili v dolino in od tam v Kranj.
O vzrokih nesreče bomo še poročali.
ŠE O TRAGEDIJI NA STORŽIČU
Glas Gorenjske, 27. februar 1959
Kaj je ugotovila gorska reševalna služba?
V zadnji številki »Glasu Gorenjske« smo poročali o bratih Vinku in Francu Zupan iz Kranja, ki sta se pretekli teden na Storžiču smrtno ponesrečila. Ker pa so začeli nepoučeni ljudje nesrečo napačno tolmačiti, bomo posredovali nekaj pojasnil Gorske reševalne službe iz Kranja.
Vinko Zupan se je z mlajšim bratom Francem odpravil na Storžič v torek, 17. februarja. Čeprav so vzponi na gore v zimskem času zelo tvegani, ga podvig ni skrbel. Bil je član alpinističnega odseka pri PD Kranj in preden je odšel k vojakom, se je bil izuril v lažjem plezanju in zimskih vzponih. Brata sta hotela doseči vrh Storžiča po poti preko Škarjevih peči. Ker je bil Dom pod Storžičem zaprt, sta prenočila v stari koči. Naslednji dan sta krenila proti Škarjevim pečem. Sled je bila dobro vidna do konca ostrega grebena, ki leži nekako 100 metrov pod vrhom Storžiča. Od tu dalje je bil greben pokrit s trdo ledeno plastjo, na kateri so slabo prijele celo dereze reševalcev. Tu je bilo nenadoma tudi konec doslej dobro vidne sledi. Reševalci sklepajo, da je Vinko nameraval premagati ledeno strmino, a mu je pri tem spodrsnilo in je strmoglavil po vzhodni steni Storžiča. Njegov mlajši brat, ki je čakal na začetku strmine, o čemer je pričal močneje steptan sneg, je izgubil razsodnost. Spustil se je v žlebič, ki pada od tu na vzhodno stran in se konča v približno 70 metrov globokem prepadu, kamor je zdrknil Vinko. Po nekaj korakih se žlebič močno nagne, tu je tudi mlajšemu bratu spodrsnilo. Strmoglavil je za bratom v globino. Reševalci so ugotovili, da sta brata po 70-metrskem navpičnem padcu drsela in padala preko skokov in ledenih grap še približno 700 metrov.
Reševalna akcija je odšla na Storžič v petek, 20. februarja ob 9.15 uri, ponesrečenca pa so našli v soboto ob pol devetih dopoldne. Ležala sta v vpadnici centralne grape približno 800 metrov od kraja, kjer sta spodrsnila. Dr. Sonja Mejak je na kraju nesreče ugotovila, da sta se ponesrečenca ubila že pri prvem 70-metrskem padcu. Reševalno akcijo je vodila postaja Gorske reševalne službe Kranj, sodelovali pa so tudi štirje tržiški reševalci. Tragedijo, ki se je odigrala v strminah Storžiča, je povzročila nepopolna gorska oprema obeh bratov. To poročilo naj bo pojasnilo o nesreči, hkrati pa svarilo vsem ljubiteljem planin, da ne bodo hodili na gore pomanjkljivo opremljeni.
