(23. avgust 1952 – 10. julij 1977)
Drago Bregar se je rodil 23. avgusta 1952 v Višnji Gori. V Ljubljani je dokončal grafično srednjo šolo in se zaposlil kot tiskar v nekdanji Tiskarni Ljudske pravice. Kot alpinist-pripravnik si je znanje bogatil v stenah in grebenih, zimskih ter poletnih gora. Bil je vrhunski plezalec, z izjemnimi dosežki v domačih in tujih stenah (1972-1977). Postal je velik plezalski talent in kmalu je navezal stike z drugimi vodilnimi slovenskimi alpinisti. Preplezal je veliko zahtevnih smeri v Julijcih, Kamniških Alpah, Švici, Italiji, Franciji in na Kavkazu.
V juliju 1977 se je z mešano alpinistično odpravo iz Tržiča odpravil na 8086 m visoki Hidden Peak ali Gašerbrum I, ki leži v pakistanskemu Karakorumu. Na pot so se odpravili s kombijem. Težave so imeli z nosači, ker niso imeli dovolj denarja, da bi jih dobro plačali. Z vremenom so imeli srečo, saj je bilo kar petnajst dni lepo.
Na gori so se z velikimi težavami vzpenjali do tabora tri, Nejc Zaplotnik in Andrej Štremfelj pa do tabora štiri, ter v nemogočih razmerah, proti vrhu. V močnem vetru in sneženju sta osvojila vrh in nato s težavo sestopila v tabor štiri. Do njiju je priplezal tudi Drago, trdno odločen, da bo z ostalimi ali sam, prišel na vrh. Vsa prigovarjanja, naj sestopi, ker je nastala odjuga in z njo plazovi, so bila zaman. Drago se je odločil počakati ugodnejše vreme. Odločil se je za vzpon, kajti preveč je bilo garanja, gore pa prevelik magnet, da bi jim človek pokazal hrbet. Odjuga se je povečala. Zvečer se je Drago še javil v tabor, vsi naslednji klici pa so bili le nema tišina. V bazi so čakali šest dni, ves čas je nepretrgoma snežilo. Zaman. Drago je ostal na gori.
V knjigi Pot je Nejc Zaplotnik, v poglavju z naslovom Drago, opisal ta tragični podvig. Med ostalim na koncu piše: “Prav gotovo žrtev ni bila potrebna; noben vzpon ni vreden človeškega življenja. To vem sedaj, ko sedim v toplem šotoru, z grenko kepo v grlu. Na hribu bi pa ravnal prav tako kot Drago. Odpovedati se na cilju, je veliko teže, kakor doseči ga. Drago, v meni boš vedno ostal kot iskren tovariš, ki je veliko delal in za svoje delo žrtvoval življenje…”
