Zgradba in last Savinjske podružnice SPD v Celju
Planinski vestnik, marec 1930
Slovenska zemlja je polna naravnih krasot; vendar ima razen v Triglavskem pogorju ter sploh v onih delih Julijskih Alp, ki so pripadli naši državi, le eno pravo alpsko gorovje: to so Savinjske in Kamniške Alpe. Dočim je pri Julijskih Alpah večina gora — s Triglavom vred — naših le do polovice, so Savinjske Alpe cele naše.
Malo je v slovenskih gorah krajev, ki bi se po divji in divni okolici, po centralni legi ter vsestranski dostopnosti lahko merile s planino Korošico pod Ojstrico. Korošica je alpska planina v pravem pomenu besede: divje stene gorskih velikanov ji dajejo zaslombo in jo varujejo proti severu. Na ostalih straneh je planina le zložno napeta. V tem gorskem zatišju raste trava, ki daje goveji živini in ovcam lučkih živinorejcev mnogo sočne paše. Še lepše pašnike pa imajo po skritih obronkih krog Korošice gamsi; nikjer ni za nje lepšega hranišča in pribežališča v Savinjskih planinah; zato so tu najštevilneje zastopani. Planinec v tej okolici najprej in najlažje vidi in občuduje močne trope divjih koz, pa tudi posamezne samce samotarje; nikoli ne pozabi užitka, ko je opazoval kretanje teh krasnih živali v svobodni, mogočni prirodi.
Pa ne le za ljubitelje živali, še bolj so zanimivi obronki in vršaci ob Korošici za botanike; saj poleg Velega Polja v Triglavskem pogorju menda ni planine, ki bi se glede krasne alpske flore mogla kosati z okolico Korošice.
Korošica je prometno središče Savinjskih Alp. Semkaj prihaja pot iz Savinjske doline čez prekrasni Robanov Kot; odcepi se pot od ceste Luče—Solčava pri Knezovi žagi in vede po divni Robanovi dolini preko pašnikov in gozdov do sten. Od tu se stisne pot v stene in nas po imenitni, večinoma v skalo vsekani stezi, ki jo je Savinjska podružnica Slovenskega Planinskega Društva v Celju v preteklem letu z velikimi stroški popolnoma obnovila in izborno zavarovala, privede po nekdaj razvpiti Robanovi steni na vrh. — Tik nad steno, ob sedaj zapuščeni Kocbekovi koči SPD, stoji kapelica, obrnjena proti silnim prepadom Robanovega Kota. Pot po Robanovemu Kotu se kakor po znamenitosti položaja in gorskega značaja tako po razgledu in izborni izpeljavi mirno kosa z najlepšimi poti v slovenskih Alpah.
Druga pot na Korošico izhaja iz Logarske doline preko Klemenšekove planine, ali skozi Grlo; obe smeri se združita nad Rjavičkim Plazom in nas po dolgih meliščih privedeta preko razritih Škarij, sedla med Ojstrico in Lučko Babo, na Korošico.
Tretji dostop je s Kamniškega sedla čez Sukalnik, s kombinacijo čez vrh Planjave in Lučke Babe; pot je polna nepozabnih vtisov, ki jih nudi čaroben razgled na vse strani, posebno pogled na hude prepade, ki se grezijo proti Logarski dolini.
Za Ljubljansko in Kamniško kotlino prihajajo v poštev pota čez širno Veliko Planino preko planine Dol in čez Konja, mamljivo in eksponirano na Presedljaj, ali pa iz doline Kamniške Bistrice na Dol in od tod na Konja in Presedljaj, ali pa končno iz doline Kamniške Bistrice po dolini Bele naravnost na Presedljaj, odkoder vodi skupna pot po travnikih in planotah, polnih najlepše in najredkejše flore, na Korošico.
Stara pot vodi iz Luč mimo nekdanje Lučke koče ali pa mimo kmeta Planinšeka; končno udobna po dolini Lučke Bele na Presedljaj in odtod dalje kakor iz Kamniške Bele. Poti iz Luč in ona iz Kamniške Bistrice naravnost na Presedljaj so brez vsake nevarnosti in tudi vrtoglavim turistom lahko dostopne. Na Korošico ima tedaj dostop vsak ljubitelj narave in ljubitelj planin: neizvežbani in vrtoglavi, pa tudi trenirani in ljubitelji prepadnih mest ter plezalci najdejo v stenah Ojstrice in Planjave prilike dovolj, da vežbajo živce in moči.
V tej divni okolici se dviga novi in ponosni planinski Dom, ki ga je leta 1929. z ogromnimi stroški in žrtvami dogradila Savinjska podružnica Slovenskega Planinskega Društva v Celju. Važnost Korošice so poznali že dolgo. Že leta 1893. je tam postavilo nemško-avstrijsko planinsko društvo skromno kočico, ki je dajala peščici turistov borno zavetišče. — Leta 1913. je isto društvo kočo povečalo tako, da je imela ločeno kuhinjo ter sobo z dvema ločenima oddelkoma za spanje. V sili je prenočilo v tej koči tudi 20 do 30 planincev. — Velikanski razmah turistike v Savinjskih Planinah, ki je posebno po otvoritvi avtomobilske ceste v Logarsko dolino zavzel velik obseg in ki bo po dograditvi ceste Kamnik—Luče, izpeljane čez Raka in Podvolovljek, še narastel, pa je od Savinjske podružnice SPD v Celju zahteval, da tu, v osrčju Savinjskih Alp, postavi nov udoben Dom, v katerem bo naraščajoči broj planincev našel dovolj prilike in pripreme, da se odpočije in okrepča. Zaprek je bilo nešteto; ne maramo jih naštevati; vendar je trdna volja, bistro oko, delavna roka, brezprimerna požrtvovalnost in zlato srce — lastnosti, ki so poosebljene v načelniku Savinjske podružnice Slovenskega Planinskega Društva v Celju, g. sodnem svetniku Ti1erju — ustvarile Dom, ki danes ponosno stoji in vabi pod svojo gostoljubno streho. V pritličju Doma je obširna jedilnica, prostorna kuhinja, shramba, drvarnica in stanovanje za oskrbnika; v prvem nadstropju je 5 ločenih sob in veliko skupno ležišče. V novem Domu je prostora za udobno prenočevanje 32 oseb; lahko pa brez gneče prenočuje tudi čez 50 turistov. Nadalje je Dom urejen tako, da bo, ko bo smučarstvo razvito še bolj, odprt celo leto; saj bo v mesecih aprilu in tudi maju, ko je nižje sneg že skopnel, nudila planina Korošica naravnost idealen teren za smuko. Tako se upravičeno nadejamo, da čaka Korošico sijajna bodočnost…
Ko smo v družbi predsednika in požrtvovalnih odbornikov Savinjske podružnice prišli koncem meseca avgusta preteklega leta preko Robanovega Kota na vrh in smo zagledali pred seboj nov ponosni Dom na Korošici, zaiskrilo in zarosilo se nam je oko in kar samo se nam je zavriskalo. Velike žrtve, ki jih je podružnica doprinesla s stavbo novega Doma, niso bile zastonj; glavnica bodo, ki bo donašala bogate obresti: vzgojila bo nove čete mladine v ljubezni do prelepe slovenske zemlje in ji bo kazala žrtve njih prednikov; le s takimi žrtvami so postale planine popolnoma naše. V poletju letošnjega leta bo Savinjska podružnica SPD v Celju svoj novi Dom slovesno otvorila: takrat naj planinci vseh strani in vseh plasti s svojo udeležbo povečajo sloves otvoritve in pokažejo podružnici, da cenijo njeno delo za ustvaritev in dograditev tega novega planinskega Doma v Savinjskih Planinah.
Dr. Milko Hrašovec
