Kaj menijo dijaki I. d razreda škofjeloške pedagoške gimnazije o izletu na Breithorn »Profesorjema, mentorjema in vodnikoma smo vedno zaupali«
Delo, 9. maj 1977
ŠKOFJA LOKA, 8. maja – Nesreča, ki se je zgodila pred nedavnim škofjeloškim in ljubljanskim planincem na Breithornu v Italiji, je v javnosti vzbudila veliko pozornosti. Novinarji so tako ali drugače komentirali ta dogodek, čeprav niso bili prisotni. Precej podatkov o tej nesreči je netočnih. Z nepravilno informiranimi podatki sploh niso pomislili, kako lahko prizadenejo človeka, na katerega so zvalili vso krivdo.
Vendar ne prizadenejo samo njega ampak vse, ki ga poznajo. Ko omenjamo prizadetega človeka, imamo V mislih našega profesorja Branka Robleka, ki je tudi naš razrednik in ga vsi poznamo kot dobrega profesorja ter mentorja planinske Bole. Kot izkušen planinec že dolgo zahaja v gore, za kate-re navdušuje tudi nas dijake.
Kot osebnost nas je navdušil že na začetku, in kdor mu je sledil enkrat, je dobil vanj zaupanje in se še naprej udeleževal izletov pod njegovim mentorstvom. Na to kaže tudi velika udeležba. Vsako leto je organiziral na nad šoli v okviru planinske sekcije planinsko šolo, pri kateri pa mu je veliko pomagal s predavanji tudi akademski kipar Tone Logonder, ki je ob tej nesreči prav tako prizadet.
Lani je profesor Roblek organiziral tudi šolo za mladinske gorske vodnike, saj je bila njegova želja, da bi ti nadaljevali njegovo delo. Njegovo zaupanje so mladinski vodniki potrdili na številnih izletih. Do tega dogodka je bila planinska sekcija daleč najbolj aktivna na šoli. Deležna je bila pohval in priznanj. Sekcija je uspevala ob medsebojnem razumevanju in zaupanju v oba vodnika, tako prof. Robleka kot akad. kiparja Longondra.
Ob minulem izletu pa sta v očeh javnosti oba izgubila ugled. Čeprav sta vodnika, sta predvsem človeka in tudi njiju se je lotila višinska bolezen, ki je zmanjšala njuno razsodnost. Velika krivica je, da se po tolikih uspešnih iz letih naenkrat zvalijo nanju boleči očitki in obsodbe. Gorski vodniki v tujini so šolani, dobro plačani, v gore pa vodijo največ dva do tri planince. Tu pa imamo opravka s čistim amaterizmom, z ljubeznijo do planin in dijakov.
Za oba vodnika je že sama nesreča dovolj hud udarec, očitki, ki so tudi posledica napačnih informacij, morda izmišljenih govoric, so torej odveč. Dijaki gimnazije, prof. Robleka in akad. kip. Logondra dobro poznamo, smo prepričani, da takšnje gonje za njuno prizadevno delo vsekakor ne zaslužita.
Dijaki I. d. pedagoškega oddelka gimnazije BORIS ZIHERL ŠK. LOKA
