31. avgust 2025
Zadnji počitniški dan je bil za Jurija Jeršina dan dežurstva na Brniku, kot član helikopterske ekipe za gorsko reševanje. Skupaj z zdravnikom letalcem in policistom gorske enote Slovenske policije je bil pripravljen na vse, kar bi prinesel dan. Posadka in helikopter so bili prav tako iz vrst policije.
Zjutraj je pogled skozi okno razkril jasno nebo nad kamnitimi vrhovi, ki jih je dež prejšnjega dne očistil, sonce pa osvetlilo z jutranjo toplino. Jurij je pomislil, da na tak dan ni prostora za smrt. A dan je imel drugačne načrte.
Svinjak – izgubljeni planinec
Prva intervencija je prišla že med vožnjo mimo Radovljice. Poklical ga je Robert iz GRS Bovec: poljski planinec se je dan prej izgubil med sestopom s Svinjaka. Ker je bilo reševanje ponoči preveč tvegano, so mu svetovali, naj prebivakira, zjutraj pa naj ga prevzame helikopter.
Jurij se je s posadko pripravil na akcijo, opravili so hiter briefing in se odpravili proti severozahodni strani Svinjaka. S pomočjo elektromotornega vitla (EMV) sta Jurij in zdravnik pristala v bližini planinca, ki je bil rahlo podhlajen in zmeden, a ne poškodovan. Po dvigu z EMV so ga prepeljali na letališče v Bovcu, kjer so ga prevzeli lokalni reševalci.
Rombon – poškodovana planinka
Po vrnitvi na Brnik je sledila nova intervencija – tokrat na Rombonu, kjer si je tuja planinka zlomila roko. Med poletom nad Julijci je Jurij opazoval veličastne vrhove in razmišljal o privilegiju življenja v tem delu sveta.
Zdravnik in Jurij sta se z EMV spustila do poškodovane. Po odstranitvi zasilne imobilizacije, ki jo je pripravil njen partner, sta ji namestila opornico in jo prepeljala v SB Jesenice. V zahvalo je ekipa prejela našitke nemške reševalne službe.
Vodnikova koča – otrok z bolečinami
Tretja naloga je bila prevoz otroka z bolečinami v trebuhu z Vodnikove koče. Jurij je bil hvaležen, da je zjutraj vsaj nekaj pojedel — dan je bil vse bolj zahteven.
Ob koči so vkrcali mamo in otroka, nato pa hitro poleteli proti SB Jesenice, kjer ju je že čakal pediater – zdravnik GRS, ki ga Jurij dobro pozna in mu zaupa.
Mangart – pogrešani padalec
Po pristanku na Brniku je sledila iskalna akcija. V Tolminu so pogrešali padalca, ki se ni odzival na klice. Kmalu se je izkazalo, da gre za “wingsuit” padalca, ki je poletel z jugovzhodne strani Mangarta.
Jurij je ob novici začutil tesnobo v želodcu. Spomnil se je podobne intervencije na Rakovi špici, kjer je napaka stala življenja slovenskega padalca. Tudi takrat je bil z njim isti zdravnik kot danes.
Helikopter je sledil logični poti proti Logu pod Mangartom, kjer so upali, da je padalec pristal na drevesu. A ko so preleteli mogočno steno Mangarta, so ga zagledali — ležal je na strmem travniku nad Mangartskim sedlom.
Zdravnik in policist sta se spustila do njega, Jurij pa je tovoril helikoptersko vrečo z vakuumsko blazino. Teren je bil strm in spolzek. Ko je od daleč zagledal zdravnika, ki je odkimal z glavo, je Jurij pomislil na jutranji Špik. “V takem dnevu ni prostora za smrt.” A Mangart je skrival svojo zloveščo skrivnost.
Padalca so položili v vrečo, Jurija so z EMV dvignili v helikopter, nato pa so se spustili v Log pod Mangartom, kjer so padalca predali pogrebni službi.
Zaključek dneva
Ob 20:15 so se vrnili na Brnik. Sledilo je čiščenje opreme, dopolnjevanje zalog in pisanje poročil do poznega večera. Kljub tragičnemu zaključku je Jurij zapisal, da mu je bilo v čast leteti z ekipo: Breda, Igor, Gregor, Vito in Iztok.
“Upam, da ste v ta dan odleteli z menoj tudi bralci tega zapisa. Hvala.” je ob koncu še zapisal Jure …
