Cortina po OI: med praznimi izložbami in neizginjajočimi gradbišči

O čem športni novinarji ne poročajo – altra-montagna

Le nekaj tednov po koncu olimpijskih in paraolimpijskih iger se Cortina d’Ampezzo kaže v precej drugačni luči, kot smo jo spremljali med februarskim bliščem. Ko je središče mesta ostalo brez snežne odeje, je postalo očitno, kako zelo je prav sneg med igrami prikril obsežen, še vedno živ gradbeni kaos, ki se razteza le nekaj metrov stran od urejenih izložb Corso Italia.

Mesto v limbu med sezono in gradbiščem
Ob sprehodu skozi središče je občutek skoraj nadrealen: zastavice Milano–Cortina in napisi Host City še vedno visijo, kot da bi se igre končale včeraj. Kljub temu je v kavarnah in trgovinah živahno — Cortina ostaja magnet, tudi ko koledar ostane brez velikih dogodkov.
A dovolj je nekaj korakov stran od glavne promenade, da se pokaže resnična slika: Cortina je še vedno velikansko gradbišče.
Zimska sezona je sicer končana, a mesto je ujeto v prehodno obdobje, ko se prepletata nizka sezona in nuja dokončati projekte, ki so ostali nedokončani.

Prometni kolaps in hrup težke mehanizacije
Največji problem ostaja prometna infrastruktura.
Številni cestni odseki so še vedno razkopani, promet poteka po začasnem grobem asfaltu, signalizacija je improvizirana, obiskovalci pa se prebijajo skozi pravo goščo.
Hrup tovornjakov in gradbenih strojev je postal stalnica, parkirišča pa so plačljiva in prepolna.

Simbol neizpolnjenih obljub: kabinska žičnica Apollonio–Socrepes
Najbolj izstopajoč simbol nedokončanih olimpijskih projektov je kabinska žičnica Apollonio–Socrepes.
Čeprav je Simico 5. marca uradno sporočil, da so »dela zaključena«, je realnost drugačna:
– kabine ležijo zložene na kupu na parkirišču,
– postaja je nedokončana,
– ni jasnih informacij, kdaj bo žičnica dejansko obratovala.
Projekt ni bil pripravljen ne za paraolimpijske ne za olimpijske igre — in ostaja odprta rana v mestnem prostoru.

Sliding Centre in olimpijska vas: med športom in gradbiščem
Tudi območje okoli Sliding Centra »Eugenio Monti»«, nove steze za bob in skeleton, je še vedno neurejeno. Meja med športnim objektom, javnim prostorom in gradbiščem je zabrisana, občutek pa je, kot da se obiskovalec znajde sredi ogromnega mehanizma, ki se še vedno vrti.
V Fiamesu stoji še vedno celotna olimpijska vas s stotinami začasnih bivalnih enot. Te čakajo na demontažo, ki se še ni začela.

Cortina med dvema obrazoma
Fotografije iz 31. marca razkrivajo mesto, ki poskuša ponovno zadihati, a se hkrati sooča z dolgoročnimi posledicami največjega športnega dogodka v svoji zgodovini.
Cortina je razpeta med:
– željo po normalnosti,
– pritiskom turistične sezone,
– in težo infrastrukturnih projektov, ki so spremenili njen videz — v dobrem in slabem.