Delo, 8. avgust 1986
V oseminsedemdesetem letu starosti je umrl slovenski pisatelj, publicist, filmski delavec in ugleden športnik Boris Režek. Dolga leta je vpisoval svoje bogato razvejano delo v naše kulturno in družbeno življenje.
Leta 1928 je, dvajset let star, kot član naše olimpijske reprezentance v St. Moritzu, v smuškem teku na 10 km dosegel 42. mesto, kar je bilo v razmerah, ki so tedaj vladale v slovenskem športu, lep mednaroden uspeh. Če je zanj kaj značilno, če je kaj prijazno obarvalo vse njegovo življenjsko prizadevanje, je bila to ljubezen do slovenske pokrajine, zlasti do njenega gorskega sveta. Zato ni čudno, da je s pisano besedo o njem stopil v našo kulturo ob koncu tridesetih let z zbirko esejev Svet med Grintovci. Z leti je v svoji literarni opus dodajal še eseje in povesti v knjigah Blagoslov gora ter Stene in grebeni pa dva romana — Železne križe in Cesto na mejo, ki je izšel 1983. leta.
Kot dober in tenkočuten fotograf še iz predvojnih dni je Boris Režek kmalu našel tudi pot v filmsko govorico. Že leta 1947. ga najdemo v filmski ekipi Triglav filma, ki se je odločila za dokumentaristično delo pri oblikovanju tedanjih »novic na platnu«, ki jih je danes s pozabo prekrila televizija, Filmskih obzornikov; zanje je režiral, kar je tedaj zahteval navdušeni čas sporočanja o naših prvih delovnih uspehih in odmevnih družbenopolitičnih dogodkih. Kot režiser njihove celote ali prispevkov, je sodeloval pri petindvajsetih številkah. Tudi kot avtor — scenarist in režiser kratkih dokumentarnih filmov — je v srcu ostal gornik. Tako je nastala ena najlepših zgodnjih impresij domačega filma, Pomlad v gorskem lovišču leta 1951, dve leti pozneje pa dokumentiran prikaz dela gorske reševalne službe z naslovom V soncu višin. Začel in sklenil pa je svoje samostojno filmsko snovanje z velikanom naše ustvarjalne besede, Ivanom Cankarjem. Leta 1949. mu je posvetil filmski portret Ivan Cankar, leta 1956. pa se je od filmskega dela poslovil z Esejem iz življenja Ivana Cankarja. Vsaj bežen opomin na njegovo plodno in vsestransko delo je tudi podatek, da je urejeval glasilo Lovske zveze Slovenije Lovec in da je, tako kot pri filmu, oral ledino tudi z nalogo urednika športnega tednika Polet.
Boris Režek je bil sopotnik starejših generacij, ki bi mogle pravičneje oceniti njegovo delo in pomen. Z zornega kota naših, njegovemu častnemu spominu namenjenih vrstic, pa izhaja spoznanje o njegovem velikem prispevku v zgodovino slovenskega filma, ohranjenem na metrih živih pričevanj o stopinjah našega razvoja, ki so že danes, bodo pa iz leta v leto bolj žlahten spomin in tudi zahvala.
Stanka Godnič
