Boris Režek (2. 10. 1908 – 26. 7. 1986) se je rodil očetu dr. Ivanu Režku, odvetniku, in materi Leopoldini v Ljubljani. Gimnazijo je obiskoval v Novem mestu. Tam je maturiral (vendar v Zborniku Gimnazije Novo mesto 1746-1996 med maturanti ne najdemo njegovega imena).
Bil je alpinist, književnik, publicist, urednik ter filmski scenarist, režiser in montažer. Sprva je bil v službi v tiskarni Slovenija kot korektor in urednik. Med vojno je delil usodo z interniranci v italijanskem koncentracijskem taborišču. V povojnih letih je sodeloval pri Triglav filmu, zlasti pri Filmskem obzorniku kot redaktor, scenarist, režiser in montažer posameznih filmskih posnetkov pri 27 Obzornikih. Pri tem so ga pritegnili posnetki gora, krajši dokumentarni filmi o družbenem dogajanju v povojnem času. Zrežiral in zmontiral je dokumentarne filme: Ivan Cankar, Filmski biografski esej (1949); napisal je tudi scenarij zanje (v tem filmu je nastopil Stane Sever), Pomlad v gorskem lovišču (1951), V soncu višin (1953).
Borisa Režka so že v dijaških letih privlačile strmine v Grintovcih, ki jih alpinisti do tedaj še niso preplezali. V Savinjskih Alpah so mladi alpinisti začeli plezati šele potem, ko so v Julijcih, zlasti v Triglavu, Špiku in Jalovcu preplezali težavne smeri, ki so zbudile pozornost doma in v tujini. V dveh sezonah se je mlada, druga povojna generacija z manjšim številom skoraj vseh prvenstvenih vzponov dvignila do popolne samostojnosti. Pri tem sta prišli do izraza njihova iniciativnost in samovzgoja z velikim uspehom pri zaključku plezanja v Savinjskih Alpah. Boris Režek je največ plezal s skalašem Vinkom Modcem. V letu 1927 sta preplezala grapo v Mrzli gori, severni steber Skute in severno steno Kalškega grebena. V letu 1928 so se vrstili njuni prvenstveni vzponi: vzhodna reber Brane, severna stena Turske gore, vzhodna stena Križa, vzhodna stena Štajerske Rinke. V letu 1929 sta nadaljevala z vzponi v severovzhodni steni Male Rinke, v severovzhodni steni Ojstrice, v severni steni Škarij in v vzhodni steni Male Rinke. V letu 1931 sta plezala na Kalški gori, Turski gori, na Štajerski Rinki, leta 1933 pa na severni steni Rzenika. V letu 1939 sta pozimi prečkala Brano in Grintovec z jugovzhodne strani, jugovzhodni greben Planjave, Grintovec z jugovzhoda pa leta 1944.
Načelne misli o alpinizmu je Boris Režek napisal v člankih Dvajset let (ob obletnici smrti dr. K. Juga) ter Gore in ljudje. Boris Režek in Vinko Modec sta se leta 1936 kot “pionirja modernega plezanja” v Savinjskih Alpah udeležila alpinistične ekskurzije v Zermatt. Njun vzpon v Centralnih Alpah na 4364 metrov visoki Dent Blanch opisuje njegov članek Dent Blanch, takrat sta morala odnehati tik pod vrhom.
Boris Režek je v Planinskem vestniku objavljal opise prvenstvenih vzponov v Savinjskih Alpah. Potem ko se je leta 1933 včlanil v Skalo, jih je predstavil tudi v skalaškem plezalnem priročniku Naš alpinizem. V samozaložbi je izdal knjižico Sneg in smuči, namenjeno alpinistom in smučarjem z napotki za mazanje smuči. Leta 1938 je Planinska matica izdala njegov leposlovni prvenec “Svet med Grintovci”. V njem je bralcu predstavil gorske vrhove in vsakdanje življenje gornikov, ljudi v gorah, ki vztrajajo v trdem sožitju z naravo. Po letu 1952 je članke pogosto objavljal v Planinskem vestniku. V njih se je spominjal prehojenih poti v gorah, plezanja in gorskih vrhov. V povojnem času je objavil članke z leposlovno vsebino: Dolina peterih odmevov, Spomini na Ojstrico, Štamfovska (vse v Planinskem vestniku), Gorska mesečina (PV 1956), Prapretno, Vtisi iz Biokova, Spomini na vrhove, Svet okrog Ravni, Zameteni sledovi (vse v PV 1957) ter noveli Svet v Rovtih in Tobak (oboje 1957/58 s psevdonimom M. Jerman). V knjigi Stene in grebeni (1959) opisuje zlasti razmah letne in zimske alpinistike v desetletjih po prvi svetovni vojni, ko so slovenski alpinisti načrtno preplezali vse stene Grintovcev. V poznejših letih je izšlo še troje Režkovih pripovednih del: Železni križi (1965), Cesta za mejo (1978) in Zabrisane stopinje (1983). Režkova alpinistična publicistika sega globlje v življenje gorjancev, živali in rastlin ter zbuja premišljevanje ob stiku z naravo.
Ivan Nemanič
Pomembni možje rodovine Režek s Krašnjega Vrha (PDF)
ARHIVI 28 (2005), št. 2
