Bolezen med gamsi v Karavankah

Od drobnice so se tudi gamsi nalezli parkljevke

Jutro, 21. september 1939 – d.Lib.si

Preteklo pomlad in poletje so bile planine v Karavankah — posebno Stol in Begunjščica — močno okužene po slinavki in parkljevki. Obolelo je več sto glav goveje živine, ki je hudo trpela. Molzne krave so izgubile mleko, vendar je poginilo samo eno tele in še to ne naravnost zaradi slinavke in parkljevke, marveč je le zelo oslabelo, se prehladilo v dežju ter poginilo za pljučnico.

Te dni pa so že spet klicali živinozdravnika na planino na Stolu. Zgodil se je nenavaden primer, da je namreč za parkljevko zbolela tudi drobnica. Na parkljih je bolnih precej jarcev, dočim je za slinavko, ki jo povzroča isti bacil kakor parkljevko, zbolelo le nekaj komadov. Pa tudi drobnica, tako sodi živinozdravnik, bo kmalu prebolela neprijetno kugo. Strokovnjaki sodijo, da bo naj prikladnejše, da se vsa drobnica zapre skupaj, da čimprej oboli in preboli parkljevko, nakar bo varna zoper to bolezen. 

Pred parkljevko pa žal tudi divjad ni ostala varna. Že delj časa so širili ljudje vesti, da je na Stolu okužena po parkljevki in slinavki tudi srnjad in da so oboleli vsi gamsi v Karavankah. Ta vest se je širila prav tako, kakor lani o garjah. Iz vsega se je dalo razbrati, da govorico širijo ljudje, ki bi radi na račun kužne bolezni pobijali našo lepo divjad. Lovci so se za zadevo zanimali, vpraševali strokovnjake in prebirali lovsko literaturo. Iz te je bilo povzeti, da srnjad ni sprejemljiva za slinavko in parkljevko, pri gamsih pa so taki pojavi zelo redki. To je bil povod, da so vznemirljive vesti o bolnih srnah in gamsih že precej ponehale. Naposled se je zadeva razčistila, toda žal v slabo. Znani lovec Jože Koman iz Radovljice, ki skrbno motri, kaj se godi v gozdu in vsak nenavaden primer temeljito preišče, je opazoval v svojem lovišču na Stolu starejšo gamsovo kozo, ki je hodila že delj časa sama, brez mladiča. Čudno se mu je videlo, zakaj se koza ne priključi kaki tropi, kar se navadno zgodi, če izgubi mladiča. Ko pa je opazil, da tudi nerodno in težavno stopa po trdem skalnatem produ, je gamsovko ustrelil. Plen je takoj natančno pregledal in ugotovil naslednje: Koza je bila že precej prebarvana, iz česar bi se dalo sklepati, da je v notranjosti zdrava. V trup je bila precej suhljata, vendar močno trebušasta. Ko je lovec iskal vzrok težavne hoje, je opazil na vseh štirih nogah rane pri parkljih. Domalega da se parklji niso sneli. Koliko je morala trpeti uboga žival, ko je hodila po ostrem kamenju! Lovec je takoj posumil, da je gamsovka bolna za parkljevko. Plen je zakopal, kar bi sicer ne bilo potrebno, ker je meso take živali užitno. Eno nogo pa je odnesel k živinozdravniku v Radovljici. In ta je potrdil, da je lovčeva domneva pravilna. Živinozdravnik je pojasnil, da so to precej redki pojavi in da so parkljevko v pečine, kjer prebivajo gamsi zanesle ovce. Parkljevka pa sama na sebi tudi za gamse ni posebno nevarna. Kakor je g. Koman ugotovil, so bili ranjeni le parklji, medtem ko je bil smrček zdrav. Žival se torej lahko pase in ne hira premočno. Drugačna pa je zadevščina glede mladičev. Na rogljih plena se pozna, da je koza imela od četrtega leta dalje in tudi letos mladiča, ki je gotovo poginil. To se lahko spravi v zvezo s tem, da živali, zbolele za parkljevko, izgube mleko. Bržčas je koza, ki je morda zbolela že pred mesecem, izgubila mleko, nakar je mladič, ki ga mati sicer doji do jeseni, poginil. Ni pa izključeno, da je tudi kozliček zbolel za parkljevko in da je poginil zaradi bolečin na nogah. 

Sploh so našli v zadnjem času več mrtvih kozličkov na Stolu in na Zelenici. Žal, da jih niso točno pregledali in ugotovili vzroka smrti. Živinozdravnik sodi, da bo mraz, ki bo kmalu pritisnil v planine, uničil bolezen, ki povzroča nevarni, izredno drobni bacil, katerega ni mogoče videti niti z najfinejšim drobnogledom. Prav zato bi bilo popolnoma napačno, streljati divjad kar od kraja pod pretvezo, da bi se bolezen zatrla ali preprečila. Pač pa naj bi se vri lovci prizadevali ugotoviti bolne komade divjadi in se po možnosti prepričali o vzroku bolezni. Da bodo lovci to vestneje izvrševali bi bilo treba spremembe v lovskih predpisih. Kakor znano, je zdaj za vsako lovišče predpisano, koliko divjadi je dovoljeno odstreliti To je gotovo zelo pravilno, kajti na ta način bodo izostali razni brakadski pokolji, ki so bili pri nas v navadi, posebno v jesenskih nedeljah. Pač pa ti predpisi precej ovirajo naše dobre lovce pri gojitvi. Marsikdo bi ustrelil kak bolan ali pohabljen komad, pa to opusti zaradi tega, ker bi bil prikrajšan pri odstrelu druge divjadi. Dobro bi bilo, da bi se taki komadi, če lovec dokaže, da so potrebni za odstrel zavoljo gojitve, ne šteli v število divjadi, dovoljene za odstrel.

— s

Napiši komentar

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja