Pri nas (lahko le) povsem nemočno in čedalje bolj (nemo) zgroženo opazujemo nasilje nad naravnim okoljem pod okriljem silovite ter nesorazmerne »obnove« (že dobra tri leta trajajoč človeški mehaniziran popoplavni cunami, ki ga od prejšnje in zdajšnje kakistokracije prestrašeni mediji in »okojevarstveniki« ne smejo niti zaznati, je orodje obeh političnih strani za obvladovanje navidezne gospodarske »rasti«). Na drugi strani Alp pa so posegi na ledeniku Pitztaler sprožili ogorčenje – Nujno vzdrževanje ali simbol moči proti tistemu, ki se ne (z)more (u)braniti?
Posnetki spletne kamere pri koči Braunschweiger na Tirolskem so v zadnjih dneh sprožili burne odzive javnosti. Na njih je mogoče opazovati bager, ki posega v čelo ledenika Mittelbergferner na območju smučišča Pitztaler Gletscher. Medtem ko okoljevarstveniki in številni uporabniki družbenih omrežij opozarjajo na nesprejemljiv poseg v hitro izginjajoči ledenik, upravljavci smučišča trdijo, da gre zgolj za nujna vzdrževalna dela na obstoječi zasilni poti.
Leto 2026 je za avstrijske ledenike izjemno slabo. Tirolska glaciologinja Andrea Fischer je nedavno opozorila, da je bila talitev zaradi približno 30 odstotkov manj zimskih padavin in nadpovprečno visokih temperatur posebej intenzivna. Ko so ledeniki ostali brez zaščitne snežne odeje, je na najbolj vroče dni izginilo tudi do deset centimetrov ledene površine dnevno.
Prav zato so posnetki bagra, ki že od začetka tedna koplje in ravna teren na ledeniškem jeziku Mittelbergfernerja, naleteli na val kritik. Pod objavami upravljavca smučišča so se zvrstili številni ogorčeni komentarji. Nekateri so zapisali, da se ledenik »zavestno uničuje« zaradi podaljševanja možnosti smučanja, drugi pa so ironično pripomnili, da »kar podnebne spremembe naredijo v letih, pitztalski bager opravi v eni noči«.
Zadeva je pritegnila tudi pozornost Avstrijskega planinskega društva (ÖAV), okoljskih organizacij ter deželnega okoljskega pravobranilstva. Na pristojne oblasti v Imstu so bile vložene prijave, zaradi katerih je bila sprožena uradna preveritev posega.
Upravljavec smučišča Pitztaler Gletscher pojasnjuje, da ne gre za širjenje smučarskih površin, temveč za »vzdrževalni ukrep«, namenjen zavarovanju zasilne poti znotraj smučarskega območja. Zaradi naglega umikanja ledenika naj bi bilo treba prilagoditi prehod med ledeno površino in okoliškim skalnim oziroma gruščnatim terenom, da bi infrastruktura ostala uporabna in varna. To razlago potrjuje tudi dežela Tirolska, ki navaja, da dela služijo ponovni vzpostavitvi povezave med ledenikom in že razgaljenim kopnim. Po oceni oblasti za tak poseg ni potrebno posebno naravovarstveno dovoljenje, saj sodi med predhodno odobrena vzdrževalna dela v ledeniških smučarskih centrih.
Kljub temu ostajajo odprta vprašanja. Upravljavci niso želeli posredovati natančnega načrta trase zasilne poti, na katero se sklicujejo, kar je med kritiki povzročilo dodatne dvome. Prav tako je pomenljivo, da je morala okrajna uprava v Imstu najprej opraviti naknadni pregled posega, preden je lahko podala svojo oceno.
Dogajanje dobiva še širšo razsežnost zaradi dolgoletnih načrtov razvoja smučišča. Na območju Pitztala je predvidena nova žičniška infrastruktura, ki bi omogočila smuko tudi prek doslej neurejenih delov ledenikov Karlesferner in Mittelbergferner. Letos je avstrijsko vrhovno sodišče dokončno odločilo, da mora projekt skozi postopek presoje vplivov na okolje, s čimer je pritrdilo argumentom okoljskih organizacij.
Primer iz Pitztala zato presega vprašanje nekaj dni trajajočih bagerskih del. Gre za simbol vse bolj očitnega paradoksa alpskega turizma (industrije?): bolj ko se ledeniki umikajo, zahtevnejši in intenzivnejši postajajo posegi, s katerimi skušajo smučarska središča ohraniti dejavnosti, ki so bile nekoč samoumevne. Posnetki bagra na ledeniku zato niso sprožili le debate o zakonitosti posega, temveč predvsem vprašanje, koliko časa bo še mogoče prilagajati infrastrukturo okolju, ki se zaradi podnebnih sprememb nezadržno spreminja.
