okoljski pogled Matevža Lenarčiča in stanje na slovenskih vodotokih
Alpinist in pilot Matevž Lenarčič opozarja, da je letošnja suša postala naravna nesreča, ki je po obsegu in posledicah primerljiva z vodnimi ujmami – v nekaterih sektorjih pa celo hujša. Po podatkih ARSO je večina Slovenije trenutno v stanju ekstremne suše:
kmetijske površine – izsušene, z znaki ožiga
vodotoki – pretoki na zgodovinsko nizkih ravneh
podzemne vode – upad na minimum – gozdovi – predčasno rumenenje, odpadanje listja in obilen propad (zaenkrat predvsem določenih vrst) listavcev.
Matevž opozarja, da se bo suša nadaljevala še v prihodnjem tednu, kar pomeni, da jesenske barve vidimo že v začetku avgusta, medtem ko bo dejanska jesen zaradi prezgodnjega odpadanja listja fotografsko in ekološko osiromašena.
Pretok Savinje danes (9. avgust, 2026 – ARSO) v Solčavi je 0.344, v Nazarjih pa 4.33 m³/s in temperaturo vode 21.7 °C.
Turistični paradoks: Savinja kot kolesarska pot
Lenarčič ironično opozarja: Savinjo (prav tisto v kateri so pred tem poniknile stotine milijonov denarja) v Zgornji Savinjski dolini že danes lahko prebredemo, naslednji teden pa se bo najbrž dalo po sprani strugi že peljati s kolesi ali vsaj štirikolesniki. Nov turistični produkt!!! Namesto splavarjenja ➠ kolesarjenje (na drugi strani Menine se Trebušnik z Jeranovega že drži za glavo, ker mu bo propadel projekt, ki ga mora urediti za svojega »prvega delodajalca«). To ni več metafora, ampak realnost: vodni tok je na nekaterih mestih padel pod prag, ki ga ARSO označuje kot ekološko kritičnega.
Podnebna realnost: vročinski rekordi in trendi
Leto 2026 je v Sloveniji že preseglo več vročinskih rekordov: več kot 20 dni nad 35 °C povprečna temperatura julija je bila najvišja v zgodovini meritev nočne temperature se niso spuščale pod 20 °C kar je značilno za tropske noči.
To pomeni, da se Slovenija premika v podnebni režim, ki je bil še pred dvema desetletjema značilen za južno Italijo ali Grčijo.
Lenarčičev okoljski poudarek: investicije v prilagajanje
Lenarčič opozarja, da bo morala Slovenija – če želi ohraniti kakovost življenja – investirati v: akumulacije, namakalne sisteme, preventivne ukrepe v gozdovih, (drugačno) poplavno varnost, zaščito obale pred dvigom morja, zmanjšanje živinoreje, zmanjšanje odpadkov, dvojni vodni sistem (sanitarna voda ≠ pitna voda), prepoved polnjenja zasebnih bazenov s pitno vodo spremembo kmetijske politike.
Šele ko bomo spet videli ob Savinji nasade topole (v povsem neizkoriščenih, zelo dragih poplavno razlivnih območjih, pred Celjem so se razbohotile invazivke), bomo vedeli, da se vračamo k »zdravi kmečki pameti«. Šele ko bomo nehali plačevati koncesionarjem, ki imajo ogromno možnosti, da sami tržijo in potem vzdržujejo struge, bomo pri zdravi …
Sklep: suša ni več epizoda, ampak nova normalnost
Lenarčičev pogled je alpinističen, terenski, neposreden: suša je naravna nesreča, ki jo Slovenija še vedno obravnava kot motnjo, ne kot trend.
Podatki ARSO to potrjujejo. Vodotoki padajo, gozdovi rumenijo, kmetijske površine se sušijo, podzemne vode upadajo.
To ni več opozorilo. To je stanje.
