Zgodovina slovenskega alpinizma: Leta 1937 rojeni Anton Sazonov, med plezalci poznan kot Tonač, je v 60. letih veljal za enega najaktivnejših in prodornejših slovenskih alpinistov. Skoraj ni bilo odmevnega podviga, da Tonač ne bi bil vsaj malo zraven. Bil je tisti, ki je slovenskim alpinistom odčaral mit velikih sten Zadnjih treh problemov Alp. V navezi z Branetom Pretnarjem sta leta 1962 poskrbela za prvi slovenski obisk severne stene Matterhorna po smeri bratov Schmidt. Bil je zraven v zlati dobi slovenskega odkrivanja visokih gora v Hindukušu, Himalaji in drugje. Leta 1964 je vodil raziskovalno alpinistično odpravo na Svalbard – Spitzberge. Bil je član odprav na Kangbačen 1965 v Himalaji, pa v Hindukuš leta 1968 in spet na Anapurno (II. in IV) leta 1969. Spet je bil v Himalaji leta 1976, ko je vodil odpravo na Trisul. V slovenski alpinistični (pod)zavesti pa je znan predvsem zaradi Čopa – bil je član legendarne trojne naveze Aleš Kunaver – Stane Belak – Anton Sazonov, ki je leta 1968 prva pozimi preplezala Čopov steber v Triglavski severni steni. Anton Sazonov – Tonač, gornik, alpinist, turni smučar, gorski reševalec inštruktor in gorski vodnik, je v slovenskem alpinizmu pustil izjemen pečat. Tonač je steber slovenskega alpinizma. Tudi zato je leta 2020 dobil priznanje za življenjsko delo v alpinizmu s strani Planinske zveze Slovenije. Z njim se je pogovarjal Peter Mikša.
