
(1938–2026)
Človek, ki je povezal poljsko zgodovino, svobodo in alpinizem
3. januarja 2026 je v Varšavi umrl Andrzej Paczkowski. Poljska je tako ostala brez ene od svojih najpomembnejših pričevalskih osebnosti — zgodovinarja, intelektualca, aktivista in dolgoletnega predsednika Poljskega alpinističnega kluba.
Paczkowski se je rodil v Krasnystavu 1. oktobra 1938. Po končani srednji šoli v Varšavi je med letoma 1955 in 1960 študiral zgodovino na Univerzi v Varšavi, kjer je diplomiral z magisterijem. Leta 1966 je zagovarjal doktorsko disertacijo, leta 1975 pa se je habilitiral.
Poučeval in raziskoval je na Inštitutu za literarne raziskave Poljske akademije znanosti, v Nacionalni knjižnici in kasneje na Inštitutu za politične študije Poljske akademije znanosti, kjer je postal vodja oddelka za novejšo zgodovino. Njegovo življenje je bilo preplet civilne angažiranosti, akademske odličnosti in globoke predanosti goram. Bil je človek, ki je znal povezati svet znanosti, političnega boja in alpinizma v času, ko je bila Poljska še ujeta v primež socialističnega režima. Njegovo delo je bilo pomemben del intelektualnega odpora proti režimu, ki je poskušal nadzorovati zgodovinski spomin in javni diskurz.
Aktivist svobode: od akademije do Solidarnosti
Leta 1980 se je pridružil gibanju Solidarność, prvemu neodvisnemu sindikatu v vzhodnem bloku. Njegovo sodelovanje je bilo izraz osebnega prepričanja, da mora zgodovinar ne le preučevati preteklost, temveč tudi aktivno sodelovati pri oblikovanju bolj svobodne prihodnosti.
Paczkowski je postal eden tistih intelektualcev, ki so pomagali premostiti prehod iz »žalostne realnosti Poljske, zadušene v objemu državnega socializma,« v novo demokratično državo.
Predsednik Poljskega alpinističnega kluba v zlati dobi poljskega himalajizma
Med leti 1974 in 1995 je bil kar sedem mandatov predsednik Poljskega alpinističnega kluba (PZA). To obdobje sovpada z Zlatim desetletjem poljskega alpinizma, ko so poljski alpinisti postali svetovna sila v Himalaji.
To so bila leta: Zawade, vodje zimskih odprav Kukuczke, drugega človeka, ki je pristopil na vseh 14 osemtisočakov, Wielickega, prvega zimskega osvajalca Everesta, Kurtyke, mojstra alpskega sloga in mnogih drugih, ki so pisali zgodovino svetovnega alpinizma.
Paczkowski ni bil vrhunski alpinist v športnem smislu, a je imel izjemen dar: bil je posrednik med alpinisti in režimsko birokracijo, ki je bila pogosto nerazumna, počasna in ideološko obremenjena. Brez njegove diplomacije številne odprave ne bi nikoli zapustile Poljske.
Razumel je, da lahko s svojimi talenti pomaga prijateljem uresničiti njihove sanje — da lahko Poljska kljub političnemu dušenju zapiše svoje ime med velike narode svetovnega alpinizma.

Človek, ki je znal poslušati
Paczkowski je bil znan po svoji dostopnosti, toplini in sposobnosti, da je v ljudeh prepoznal potencial. Mnogi se ga spominjajo kot profesorja, ki je znal mlade spodbujati, četudi so se lotevali tem, ki so bile za režim občutljive ali nezaželene.
Njegova človeška plat je bila pogosto skrita za akademskimi nazivi, a tisti, ki so ga srečali, so si ga zapomnili po preprostih gestah: nasmehu, stisku roke, napotkih za pot v Zakopane, iskreni radovednosti, ko je izvedel, da je nekdo navdušen nad gorami.
Zapuščina, ki presega eno življenje
Paczkowski je bil most med dvema Poljskama: med tisto, ki je živela v senci cenzure, nadzora in omejitev, in tisto, ki je po letu 1989 stopila na pot demokracije, svobode in odprtosti.
Za poljsko akademijo je bil pomemben zgodovinar.
Za poljsko družbo je bil pričevalec in aktivist.
Za poljski alpinizem pa tihi arhitekt največjih uspehov.
Njegova smrt pomeni izgubo človeka, ki je znal povezovati svetove, ki se običajno ne srečajo: znanost, politiko in gore.
Kot pišejo v nekrologih, se ga mnogi še vedno spominjajo kot profesorja, ki je znal biti hkrati strog, pogumen, diplomatski in človeški. Kot predsednika, ki je stal ob boku alpinistom v najtežjih časih. In kot človeka, ki je verjel, da lahko tudi v najtemnejših obdobjih narod piše svojo zgodovino — če ima pogum, znanje in ljudi, ki znajo povezovati.








