Pri reviji Alpi Venete (pomlad-poletje 2024) so se Reinholdu Messnerju poklonili še pred njegovim septembrskim prestopom v novo desetletje. Za osnutek so si vzeli prispevek, ki jim ga je Reinhold poslal in je bil objavljen pozimi 1970 (spodaj dodajamo le kratek posplošen del s polemiko).
Reinhold je svoje alpinistične vzpone opravljal (malo) pred časom in kot tak večkrat doživljal tudi kritike (pozneje pa priznanje v smislu sledenja lahek in hiter). Precej pozornosti je posvečal tudi hitrosti plezanja, ki v določenem pomeni tudi varnost. Počasne naveze so dlje časa izpostavljene nevarnosti. Varnost na račun časa ali varnost s hitrostjo? Tega problema ni postavil alpinist, postavila ga je gora s svojimi nevarnostmi.
Iz tistega časa je znana Reinholdova polemika o varnosti, tekmovalnosti in tveganju s Šraufom. Boro Krivic in Stane Belak sta nekaj dni za Reinholdom plezala v severni steni Droites in doživljala pravo kanonado skal. Menila sta, da je bil Reinholdov solo vzpon bolj nevaren in da je živ le še po naključju. Seveda je Reinhold (z)vedel, da sta bila Šrauf in Boro v nevarnem med 9. in 10. in potem izpostavljena do večera. Severno steno Droites je Reinhold preplezal sam. Večinoma brez varovanja. Za premagovanje 600-metrskega nevarnega predela je potreboval manj kot dve uri. Izkoristil je zgodnje jutranje ure, v katerih padajoče kamenje ne bi ogrozilo niti Jugoslovanov. Opazoval je steno in vedel, da mora biti precej pred 8. v območju skale. Zgoraj se je tudi varoval, kjer je bilo treba. Kmalu po poldnevu je bil na vrhu pozno popoldne v Chamonixu.
Pogosto je treba biti hiter, da se izogneš nevarnostim, to marsikdo še danes težko razume. Je hujše umor ali samomor? Se (res) vsak zaveda objektivne nevarnosti? Obstaja, na to ne smemo pozabiti. Naključje, nevarnost, to je neznano, ki je prisotno kljub vsem sposobnostim. Brez polemik se ne nič ne premakne. Še vedno bomo priča množicam v nevarnem. Človek se kar zgrozi ob nevarnosti, ko npr. vidi desetnije gorskih reševalcev …
