VSEBINA
02 Uvodnik
03 BINE MLAČ Pionirji alpinizma Thomas Graham BroWn (1882 – 1965)
»V Brenvi vidim tri možnosti za smeri in čeprav jih še nisem preplezal, so v mojem neodtuljivem zakupu.«
09 Plezalni utrinki
Objavljamo dve zgodbi iz Francije. IGOR KOPŠE opisuje avanturo v Britanski smeri,MATEJA PATE pa na Grebenu metuljev.
12 Prvenstvene smeri
13 mag. IGOR TEKAVČIČ, dr. med., specialist nevrokirurg Višinska bolezen
Celoten pregled vseh značilnosti višinske bolezni, preventiva, zdravljenje, priporočila …
16 Alpinistični odmevi
17 prevod BREDA ČINČ-JUHANT Je tvoja Ljubezen skala?
Iz tujih revij smo si sposodili zanimiv članek o odnosih plezalnih parov.
19 Poročila KA in njenih podkomisij
22 Oprema
Kako ravnamo z vrvjo, kakšna je razlika med prsno-sedežnim in sedežnim plezalnim pasom ter nasveti za uporabnike kontaktnih leč.
28 BINE MLAČ V svetu ledeniških razpok
31 A.R. predlaga
32 METKA LUKANČIČ in VILI GUČEK Definicija pojmov v zvezi s plezalno smerjo
Del iz diplomske naloge Vilija Gučka in Metke Lukančič.
34 Pod peščeno uro časa
36 Šraufizmi
39 FRANCE MALEŠIČ Kronika smrtnih nesreč v gorah
UVODNIK
Zaustavite Zemljo, rad bi izstopil, ker sem prestar in hkrati sit neumnosti, ki jih vi, Zemljani, zganjate. Še dobro, da je mati narava postavila omejitve. V čem je »fora« pri teh starih fotrih bi dejal kak mladec? Morda v spoštovanju običajev, večji strpnosti, tihem dogovoru generacij, omiki. Larifari.
»Mi«, ki smo za krmilom, ga rešujemo na svoj način, čeravno ga nismo nikdar do kraja rešili. Najbrž ga tudi ne bomo. Podobno kot »vi«, ki se imate za bolj napredne in razgledane. Skupna slika je še kar dobra, kakšni drugi lepotni popravki pa so nepotrebni. Škoda časa. Ponavadi skušamo vsi skupaj – nekaj najmlajših, pa kot reprezentančna večina malo manj mlajši in le tu in tam kakšen Abrahamovec – prebroditi nek, samo nam odmerjen prostor in čas. Sliši se cinično, a ljubši so nam odhodi: odhodi velikih, pritlehnih, tudi namišljenih veličin, včasih kakega Don Kihota, pa zamerljivih, do kraja užaljenih … Ljudje pač odhajajo. Le pri nas ni videti nič solz, nič zahval, nič … ravnodušnost. Tako smo pač navajeni. Navadili smo se od »onih pred nami«. Oni pred nami pa od onih pred njimi. Nezahvalno vprašanje pa še naprej ostaja: ali v naših (pod)komisijah potrebujemo stare fotre? Če prostodušno zapišem, da niti ne, bom zaslišal jezno pripombo, da zganjam ceneno demagogijo. Pljuvaš v lastno skledo. Seveda lahko stvar zameglim in rečem, da je to »kompleksno« ali akademsko vprašanje. Morda pa je to vprašanje medgeneracijskega občevalnega bontona? Torej: kje, kdaj in kako si lahko pomagamo s starimi fotri?
Čeprav ni najbolj demokratično, v takih primerih osebno raje dajem mlajšim 51 %, starejšim pa samo 49 % glasov. Izbira zdravega ali zdravilnega stališča do starejših naj bi bila prepuščena mlajšim. Za to imam več razlogov. Kaj pa predstavlja danes zdravo stališče do starejših? Recimo vsaj to, da se mladi brez sprenevedanja izjasnijo glede pravil igre. Gre za talmud medsebojnega prenašanja in kolikor se da korektnih igric, da olike ne omenjamo. Nemara tudi spoštovanja in sporazumevanja. Pri tem je najpomembnejše odstranjevanje kamnov spotikanja.
Katerokoli drugo pot uberemo (birokratsko, misionarsko, dezertersko itn.), na njej ne bomo nikdar prišli do razvijalskega tipa organizacije. Ustvarjalnost ostane še naprej le prazna beseda. Popolnoma jasno je, da gre za utopijo, toda prav k temu idealu, taki organizaciji naj bi težili.
Naš največji problem tiči v splošno znanem dejstvu, da smo vsi po vrsti premalo kooperativni. To nam enostavno ne leži. Vsi smo ujezljivi in občutljivi solisti. Zaradi tega kar naprej iščemo ozadje. Nihče ne zmore nikogar v ničesar prepričati. Vsi mi imamo kar naprej nekaj ali nekoga v ozadju. Kaj ima ta hudič za bregom, so se nekoč spraševali naši stari. Mi smo le spremenili besednjak. Naš je še malo bolj strupen ali kot se temu danes reče, bolj tehnološko dodelan. Še najbolj pa so obremenjeni z ozadjem tisti iz ospredja. Kot nekakšna ogrožena prva vrsta.
Je to igra vedno tavajočih podaljšanih senc na sončni strani Alp? Se naše življenje odvija zgolj še v ozadju? Je to od alpskega sonca opečen Janusov obraz? Ali pa je to basen o čričku, ki gozdnim živalim razlaga basen o lisici in kislem grozdju? Se v kakofoniji demokracije spet oglaša homo alpinus politicus?
Goethejev doktor Faust ima že tisoč let prav: Človek bi shajal še za silo, a kaj, ko pamet, luč sveta, dobil je v darilo. Zakaj se skupna jedra končajo na okopih neumnosti, nenačelnosti in nesmislov? Zakaj jih človeška bitja spremenijo v trajno sovražne položaje.
Kaj pa mi? Značilno značilnih v značilnem? Mlajši že zato, ker premorejo bolj prožne sive celice ter nekaj več tehnološke in informacijske širine oziroma globine, bi morali narediti prvi korak. Energičen. Iz sebe, do sebe in šele potem do drugih. Vsem razviden. Do kraja iskren. Navzven simboličen, če je potrebno. Stvaren, ne oziraje se na stvarnost.
Preostali, starejši, ki premorejo nemajhno bogastvo izkušenj in še uporabna črpališča življenjskih modrosti, bi te geste dobre volje morali ceniti in ne postavljati branjevskih cen. Brez očetovstva ali očetovsko bolnih fint.
A žal dobre volje prav tako ni. Ko pride do konfliktov, nesporazumov, navzkrižij, nejevolje ali ko se mnenja, pobude in stališča krešejo oziroma razhajajo, bi veljalo na mizo položiti argumente. Brez slepomišenja: jih imaš? Pokaži jih! Nič meglic, nič tančic, nič dimnih zaves.
»Poraženi«, ki se pri nas imajo včasih za neporažene, včasih pa so neverjetno prizadeti, naj si po končanem dialogu, debati, diskusiji, razpravi, praznem sestankovanju vzamejo nekaj časa za razmislek. Ohladijo naj se. Mirno prespijo. Še enkrat naj vso igro preigrajo. Morda je le zmagala ali bolje rečeno prodrla boljša zamisel. Nekaj bo morda postalo učinkovitejše, nekaj bo končno pravilno delovalo, nekaj se bo začelo premikati naprej. Vodilni znotraj neke (pod)komisije so praviloma prvi med enakimi. Tudi v smeri urnega kazalca, čeprav sedijo na počasnejšem kazalcu.
Vsi naj bi imeli svoj mali in veliki mandat na prepihu. Tako imenovana legitimacija in kredibilnost naj bi bila neizogibni del vsake pore naše organizacije. Tudi krovne. Poročali naj bi o uresničenem.
Ključ je trojen: ustvarjati, spreminjati in premišljeno rušiti: karkoli delaš, delaj z glavo in misli na to, kakšen bo konec.
Kdor zna z mladimi in starimi, je še pred volitvami preskočil najpomembnejši predvolilni pogoj. Če pa starejši želi še naprej delati in pomagati, mora poznati žive meje, kot meje možnega in dovoljenega. To bi rad delal, to me veseli. Pustimo mu da dela. Brez drobnogleda, nagajanj, smešenja, podcenjevanja. Recimo mu, da je dobrodošel, da ga podpiramo in da mu bomo pomagali tam, kjer ni več na tekočem.
Kot vse kaže, sem pravkar zašel na področje pravljic. Same blablalajke.
Bine Mlač
Naslovna stran: Miran Božič v smeri Trikot (Dolgi hrbet) Foto: Oton Naglost
Alpinistični razgledi – interno glasilo slovenskih alpinistov in športnih plezalcev
Izdaja: Komisija za alpinizem PZS
Glavni in odgovorni urednik: Bine Mlač; Pomočnik glavnega urednika: Iztok Šeme; Člani: Milenko Arnejšek, Breda Činč – Juhant, Dare Juhant, Aleš Lipnik, France Malešič, Mojmir Štangelj in Miro Štebe.
Grafično oblikovanje: Iztok Šeme
Tiskarna: miGraf, grafične storitve
Naslov za naročnino: KA PZS – za A.R., Dvoržakova 9, 1000 Ljubljana.
Naslov za pošiljanje člankov: Bine Mlač, ul. 27. aprila 1, Ljubljana, tel.: 061 1213 250, internet: tine.mlac@guest.arnes.si (za Bineta)
Oglaševanje: Iztok Šeme, ul. 28. maja 57, 1117 Ljubljana, tel./faks: 061 571 319
Vsi rokopisi, fotografije in razni drugi materiali, primerni za objavo v Alpinističnih razgledih, so dobrodošli. Zaželjeno je, da je na kuverti podan naslov pošiljatelja, da bomo lahko materiale vrnili. Fotografije naj bodo opremljene s podatki o kraju, času, motivu in z imenom ter priimkom avtorja posnetka. Teksti so lahko tudi na disketi (3.5”), shranjeni kot tekst (.txt).
ISSN-1318-0754 Na podlagi zakona o prometnem davku (Ur. list št. 4/92) daje Ministrstvo za informiranje na vlogo Planinske zveze Slovenije, Alpine Association of Slovenia, Dvoržakova 9, Ljubljana, St.: JP/jr TAJ/0561 z dne 21.2.1992 mnenje, da se štejejo publikacije Planinski vestnik, Obvestila PZS in Alpinistični razgledi med proizvode informativnega značaja iz 13. točke tarifne številke 3, za katere se plačuje davek od prometa proizvodov po stopnji 5 %.
