Alpinistični razgledi 58/1996

VSEBINA

220  TONE ŠKARJA Uvod

221  BINE MLAČ Pionirji alpinizma – Karl Blodig

228  Andrej Štremfelj   

233  ALENKA JAMNIK Kailas 96

237  Spomini na Šraufa

238  STANE BELAK Prečenje Grandes Jorasses 

242  TONE ŠKARJA AR – Slovenski alpinizem

242  BOJAN POGRAJC Pojasnila k pripombi ing. Šegule

243  MARTIN ŠOLAR Soteskanje (kanjoning) na območju naravnih znamenitosti v Triglavskem narodnem parku

244  BOJAN POGRAJC Sistem s polbičevim vozlom    

246  Katarina Velika; Kaj, zakaj in kako o najpopolnejši ženski plezalki na svetu

250  prevod PAVLE ŠEGULA Tudi med športnim plezanjem ni pametno biti brez čelade – čelada za alpiniste: kaj je novega na tržišču?

252  prevod LARISA POGRAJC Upogibanje in iztegovanje prstov

254  TOMAŽ KLINAR Kaj je krožna vez

255  BINE MLAČ V šolskem svetu ledeniških razpok

259  BOJAN POGRAJC V šolskem svetu ledeniških razpok

260  BOJAN POGRAJC Vrvna tehnika gorskih vodnikov – III. nadaljevanje

263  FRANCE MALEŠIČ Kronika smrtnih nesreč v gorah

UVOD

  Izjemna dejanja posameznikov žanjejo občudovanje, zavist in posnemanje. Mladi ljudje, pozabljajoč na minljivost blišča, se puste potegniti v igro. Puste se prepričati, da so organizirani vzponi na osemtisočake le hoja na Šmarno goro, sram jih je, da bi kot prijatelji ali vsaj bratje v orožju skupaj delali za isti cilj, raje tekmujejo med seboj. Gora postane igrišče, arena tekme za slavo. Pozabijo, da jim je edini resnični nasprotnik gora, edini, ki mu je zagotovljen obstoj ne glede na izid tekme. Odkar se je pred leti zavrtel ta ples grizenja v lastni rep (zdaj že v tilnik), ples, ki zaradi hitrosti ne omogoča časa za oceno položaja in premislek, je vrtinec požrl že kar nekaj plesalcev. Škoda, kajti premor bi vsakemu omogočil oceniti, ali mu divji ples res ustreza.

  Prehod od tod, kjer so besede vrhunski, najboljši, najtežji, najmodernejši zaradi prepogoste uporabe že prav inflacijsko brez teže, prehod torej od pravkar ugasnjenih TV reflektorjev tiskovnih konferenc v osrčje visokih, mrzlih in še kako nevarnih himalajskih orjakov je naravnost pretresljiv. Prej besede, izjave, posnetki, zdaj pa samota, nenadzorovane naravne sile, mraz, predvsem pa gora, višja kot kdaj koli prej. Ali bi res vsak odigral svoj nastop do konca, se res ne bi kdo tudi obrnil, če se ne bi bal posmeha, sramotenja svojih sotekmecev? Redki so, ki jim ne klecne koleno, ko himalajskega velikana pogledajo v oči. To ni jaz ali ti, to je le jaz bom še ali mene ne bo več. Kdo je poklican in kdo ne, lahko ve le vsak sam. Lahko ve, če si more zatisniti oči pred bliščem in ušesa pred hrupom ter se pogledati in poslušati od znotraj. Alpinizem je formula ena brez predhodne selekcije. Težava je, ker je mladim, zanesenim ušesom vsak nasvet soljenje pameti, najmanj taka težava pa je, ker stari alpinisti tudi sami neradi pridigajo. Vzrokov je več. Najprej, ne bi bili radi popljuvani. Potem vedo, da se tudi pri najbolje pripravljenih vzponih in ob vsej varnosti nesreča vseeno lahko zgodi (le to, da ne greš v hribe, ti jamči, da v njih ne boš umrl). In tretjič, čutijo se skoraj krive, da so živi, saj se spominjajo vseh mrtvih znancev, ki ob prej povedanem to nikakor ne bi smeli biti, pa tudi vseh za vedno nepozabnih trenutkov, ko svojega življenja niso več imeli v svojih rokah, a jim je bilo vrnjeno kot ponoven dar. Ta molk je razumeti kot zaklinjanje usode, naj bo tudi še naprej milostna.

  Ob vsem povedanem je jasno, da Planinska zveza ne more organizirati odprav pustolovsko. V vsaki himalajski odpravi je dovolj nevarnosti in nepredvidljivih dogodkov že po naravi, kaj šele, da bi namerno opuščali varnost. Prav tako je jasno, da bodo tudi še naprej alpinisti, ki bodo skušali plezati sami ali le v eni navezi. Že zaradi odgovornosti bodo morali vse delo opraviti sami, prav zaradi splošne soodgovornosti pa jim bo Planinska zveza lajšala birokratske poti in pomagala pri povečanju varnosti (zdravnik, zavarovanje itd.). Sami alpinisti – in njihovi samoupravni organi – pa morajo vzeti v razmislek nekaj pomembnih podatkov. Od treh ali štirih opaznih dejanj, ki jih v Nepalu vsako leto označijo kot bolj pomembne izmed nekaj desetin bolj navadnih, je vsaj eno slovenskega porekla. To pomeni, da drugi narodi, tudi Američani, Japonci, Nemci itd. pretežno shajajo s preživetimi vzponi in se le kdaj pa kdaj kdo od njih loti ekstremnih dejanj, Slovenci smo pa predvsem vsi vrhunski in imamo le nekaj redkih navadnih himalajcev. Vseeno pa mora biti v tem nekaj pogubnega tudi za alpinizem, ne le za alpiniste. Po zadnjih dveh desetletjih uspehi padajo, žrtve naraščajo. Ena črta raste, druga pada.

  Razvoj, ki se je nakazoval že pred desetletjem in se razcvetel pred nekaj leti, je obrodil svoje sadove zla. Življenja se polagajo na oltar molohu slave. Videz je pomembnejši od resničnosti. Žal: žal to velja le za žrtve, drugi pa še kar naprej na lovu za svojo lastno projekcijo. Alpinizem zaradi skrajno zaostrenih razmer, v katerih se godi, le izkristalizira sicer manj pregledne družbene in zasebne razmere. In pogled v kristalno kroglo ni lep.

Ljubljana, 06. 11. 1996

Tone Škarja

Naslovna stran: Condoriri – andski Matterhorn (5700 m), foto: Andrej Kokalj.

Zadnja stran: Kailas – Tibet, foto: Alenka Jamnik

Interno glasilo slovenskih alpinistov in športnih plezalcev.

Izdaja Komisija za alpinizem pri PZS, Dvoržakova 9, Ljubljana.

To številko so uredili člani uredništva AR: Glavni in odgovorni urednik:

Bine Mlač; Računalniški prelom: Nada Mlač; člani: Milenko Arnejšek, Breda Činč – Juhant, Dare Juhant, Aleš Lipnik, France Malešič, Mojmir Štangelj in Miro Štebe; in drugi sodelavci: Alenka Jamnik, Tomaž Klinar, Bojan Pograjc, Larisa Pograjc, Pavle Šegula, Tone Škarja, Martin Šolar, Andrej Štremfelj.

Tiskarna: miGraf Grafične storitve Stegne 11 Ljubljana

Na podlagi zakona o prometnem davku (Ur. list RS št. 4/92) daje Ministrstvo za informiranje na vlogo Planinske zveze Slovenije, Alpine Association of Slovenia, Dvoržakova 9, Ljubljana, št.: JP/jr TAJ/0561 z dne 21. 2. 1992 Mnenje, da seštejejo publikacije Planinski vestnik, Obvestila PZS in Alpinistični razgledi med proizvode informativnega značaja iz 13. točke tarifne številke 3, za katere se plačuje davek od prometa proizvodov po stopnji 5 %.

Napiši komentar

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja