Slovenski alpinizem 1996
Žiga Petrič (12.07.71 – 04.10.96)
Član Alpinističnega odseka Železničar, absolvent Fakultete za šport. Plezati je pričel leta 1988 in po treh letih postal alpinist, dve leti kasneje pa pripravnik GRS.
Preplezal je več prvenstvenih smeri v manj obdelanih slovenskih stenah V Koncu špice, Macesnovih Turnov in Vrbanove špice ter ponovil nekaj zahtevnejših tehničnih smeri v Kamniških in Julijskih Alpah.
Pogosto je obiskoval Centralne Alpe, kjer izstopata prvenstveni smeri Črni Panter v Breithornu in Novemberski dež v Nadelhornu, kateri je preplezal skupaj z Bojanom Počkarjem.
Leta 1994 je prvič obiskal Himalajo in se povzpel na Tarpočuli. Leto kasneje sta z Bojanom Počkarjem preplezala prvenstveno Perunovo smer na Singučuli.
Načrtni trening je združeval s plezanjem v plezališčih, kjer je preplezal veliko število smeri devete težavnostne stopnje.
Njegov tretji obisk Himalaje se je končal tragično še preden se je pravzaprav pričel, saj je bil zanj in Bojana Počkarja verjetno usoden plaz na pobočjih Kabrujev med drugo aklimatizacijsko turo pred vzponom na Kumbakarno.
– – – –
Spomin in opomin gora (kronika smrtnih nesreč v slovenskih gorah)
4. oktobra 1996 sta izginila 25-letni Žiga Petrič, študent Fakultete za šport iz Ljubljane in pripravnik postaje GRS Ljubljana, in 33-letni Bojan Počkar, magister gozdarstva iz Ljubljane, oba vrhunska alpinista AO Železničar iz Ljubljane in člana slovenske himalajske odprave v še nepreplezano, 1950 metrov visoko vzhodno steno še neosvojenega vzhodnega vrha Kumbakarne (Džanu, 7468 m). V tej steni je prvi od njiju v prejšnjih poskusih že dvakrat prišel več kot 7000 metrov visoko. Tisti dan sta zgodaj zjutraj odšla iz baznega tabora (5200 m) na drugi aklimatizacijski pohod proti pobočju Kabrujev. Vsako popoldne je po nekaj ur snežilo, na pobočju Kabrujev pa so bili le ostanki manjših plazov, zato sta ocenila, da ni velike nevarnosti plazov. S seboj sta vzela najnujnejšo opremo za plezanje in bivakiranje. Kmalu po odhodu ju je zakrila megla. Popoldne se je pooblačilo, ponoči in naslednja dva dni je snežilo. Zdravnica, ki je bila z njima na odpravi, ju je z dvema Šerpama 12 dni zaman iskala in našla le sledove plazov. 17. oktobra so brez njiju pospravili in zapustili bazni tabor.
