VSEBINA

002 Uvod
003 BINE MLAČ Prionirji alpinizma – Hans Ertl
009 BINE MLAČ Njihova razpotegnjena gorniška prizorišča
010 Biti in delati – ustvarjati – Filip Bence
015 MILENKO ARNEJŠEK Še ena nova doktrina več
019 SANDI BLAŽINA Dedci in »babje« govorice
020 ŽIGA PETRIČ Singu Chuli – ledeno presenečenje
021 BOJAN POČKAR V objemu demonov
024 TOMAŽ JAKOFČIČ Breg Nila ali perspektivci v Tien Shanu
026 MILENKO ARNEJŠEK Možnosti za vzpone v Nepalu
028 iz Dnevnika – Samotar premagal osemtisočake
029 Razmišljanja dr. SREČKA BERGANTA – Še nekaj strokovnih vidikov in mnenj o pijačah za športnike
030 LUKA DEKLEVA v reviji Viva o nekaterih sodobnih energetskih napitkih in strokovnih mnenjih o njih
032 MILENKO ARNEJŠEK Varnost – kravatni vozel
034 BINE MLAČ V šolskem svetu ledeniških razpok
037 ALENKA MONIKA SIMČIČ Kotiček poezije
038 BOJAN POGRAJC Vrvna tehnika gorskih vodnikov (II. nadaljevanje)
040 FRANCE MALEŠIČ Kronika smrtnih nesreč v gorah
045 Kronika alpskega smučanja slovenskih alpinistov (doma in po svetu) – priloga
046 ANDREJ ZORČIČ Uvod
047 ANDREJ ZORČIČ Kronika
065 BORUT ČRNIVEC Poročilo o tečaju alpinističnega smučanja
066 ANDREJ TRČELJ in BORUT ČRNIVEC Šola alpinističnega smučanja
UVOD
Prav zdaj, ko sedim pred računalnikom in pišem uvodnik, tečejo zadnji dnevi starega leta. Prav zanima me, kdaj bodo Razgledi izšli. Ta uvodnik je namreč že peti po vrsti, s katerim nisem zadovoljen. Zato sem nejevoljen. Brez ideje zrem v zaslon. Mojo pozornost pritegne šele nekaj kavnih usedlin na dnu skodelice, ki stoji na mizi in nekoliko levo od tipkovnice. Zdi se mi, da sem iz njih razbral nekaj opozoril, ki se nanašajo na uredniško politiko.
Iz hieroglifov usedlinskega reliefa tekoče razberem same znane stvari: Razgledi so … itn. V njih moram objaviti vse, kar mi sodelavci pošljejo itn. Poleg uredniške naj ne bi vodil še kakšne druge, vzporedne politike itn. Prispevke naj ne bi v nobenem primeru selekcioniral itn. Pišoče lahko v najboljšem primeru zaprosim, naj v polemičnih člankih pišejo o stvari itn.
Potem se zatakne. Napenjam se, a marsikaj ne razumem, čeprav je vse črno na belem. Ne vem, zakaj bi bil obziren, ko gre za moje vnaprejšnje, neutemeljene razlage. Te imam najraje. Tako kot vsi drugi vedno nekaj vidim v ozadju, pravzaprav se mi samo zdi, da je nekaj zakritega, čeprav nisem docela prepričan, ker se dobro ne vidi. Da bi postal togoten, bi moral videti kaj več. Če bi videl kaj več, bi moral poseči po besedah. Če pa bi posegel po ostrih besedah, jih zagotovo ne bi uporabil v viteškem besednem dvobojevanju. Nemara zato, ker ga ne obvladam. Pač naša ukoreninjena domača bolezen.
V resnici gre za edino stvar v naših sporih, ki ni bila nikdar sporna. Morda bi se našla kakšna laže prebavljiva razpravica, a bi se tudi ona zelo hitro spridila. Nekako tako kot hitro pokvarljiva roba. Vendar na obojestransko veselje branjevk.
Še nekaj me na nekem stranskem kavnem usedlinskem grebenu moti, ki s svojo SV steno pada do dna skodelice. Aha, že vem, zakaj gre!
V Razglede se v glavnem oglaša nekaj mojih dobrih znancev in prijateljev. Resnici na ljubo, tega sem zelo vesel, in upam, da se bo ta krog polagoma razširil. Precej manj pa sem vesel, če se med mojimi znanci in prijatelji poveča torni količnik. Kajti jaz zaradi takih neveselih pojavov mimogrede postanem smirkov papir, ki naj bi zgladil njihova (ne)razumniška trenja. Toda mene niti najmanj ne veseli takšna vloga – pojasnjevati enim vedenje drugih in se hkrati opravičevati za nekaj, kar je zagrešila mati Narava. V takih primerih je politika miroljubne »koesistence« brezpredmetna. Saj med nami, potomci grmičarjev iz družine homo, ni uresničljiva.
Na vprašanje, ali bi objavil filipiko na svoj račun – ali bi pustil nase zliti za kakšno galono gnojnice – je moj odgovor pritrdilen. Kar velja za vse druge, velja tudi zame. Kar pa se tiče naše bogate alpinistične folklore, jo sprejemam tako, kot je, saj tudi ona sodi pod bolj ali manj užitno točko razno(likost).
Razgledi naj bi kljub temu bili razgledi. Znanje, pogledi, mišljenja … in če se le da nekaj omike, ki dobro dene. Ironija, čeprav grškega porekla, je bila menda ena izmed tolažilnih boginj nekdanjih prebivalcev doline Nila. Zato tukaj na sončni strani Alp to starodavno duhovno dobrino faraonovih podložnikov negujmo še naprej.
Skozi okno se prebije žarek sonca in doseže manjšo površino kavnih usedlin. Navduši me tisto, kar z veliko muko preberem. Predvsem zato, ker je branje skregano s fizikalnimi lastnostmi črnih teles: barvitost mnenj je neprecenljiva.
Urednik
Naslovna in zadnja stran:
Pod in v steni Singu Chuli; foto Bojan Počkar in Žiga Petrič
Interno glasilo slovenskih alpinistov in športnih plezalcev.
Izdaja Komisija za alpinizem pri PZS, Dvoržakova 9, Ljubljana.
To številko so uredili člani uredništva AR: Glavni in odgovorni urednik:
Bine Mlač; Računalniški prelom: Nada Mlač; člani: Milenko Arnejšek, Breda Činč – Juhant, Dare Juhant, Aleš Lipnik, France Malešič, Mojmir Štangelj in Miro Štebe; in drugi sodelavci: Filip Bence, dr. Srečko Bergant, Sandi Blažina, Borut Črnivec, Luka Dekleva, Tomaž Jakofčič, Žiga Petrič, Bojan Počkar, Bojan Pograjc, Alenka – Monika Simčič, Andrej Terčelj in Andrej Zorčič.
Tiskarna: miGraf Grafične storitve Parmova 53 Ljubljana
Na podlagi zakona o prometnem davku (Ur. list RS št. 4/92) daje Ministrstvo za informiranje na vlogo Planinske zveze Slovenije, Alpine Association of Slovenia, Dvoržakova 9, Ljubljana, st.: JP/jr TAJ/6561 z dne 21. 2. 1992 Mnenje, da se štejejo publikacije Planinski vestnik, Obvestila PZS in Alpinistični razgledi med proizvode informativnega značaja iz 13. točke tarifne številke 3, za katere se plačuje davek od prometa proizvodov po stopnji 5 %.