VSEBINA
215 BINE MLAČ Pionirji alpinizma, Oscar Eckenstein
219 Njihova prizorišča
220 ANTE MAHKOTA Mnogo življenj
222 JOŽE ŠTOLCAR Kako je rešen zadnji problem v triglavski severni steni
224 TONE ŠKARJA Spomini na Čopa
225 MATJAŽ WIEGELE Čez tri tedne imamo tekmo, ali pa …
228 BLAŽ STRES Povest o dobrih ljudeh
231 Dopis AAO PD Kozjak Maribor
232 JANI BELE Nekaj odgovorov oz. komentarjev na dopis
233 ALENKA JAMNIK In memoriam Slavko Svetičič
234 PAVLE KOZJEK Odprava Andi 95
236 ALEŠ CVAHTE Slovenska alpinistična odprava »Tien Shan 95«
238 FRANCI SAVENC Naši osemtisočaki
240 TONE GOLNAR Ocena nahrbtnika »Tatran 60«, slovaškega podjetja
Trek Šport
242 MILENKO ARNEJŠEK Izdelava bičevega vozla z eno roko
243 BINE MLAČ V šolskem svetu ledeniških razpok
246 MONIKA KAMBIČ J stena Skute »Sol, Niebla, Luna«
247 VIKTOR RELJA Z stena Prisojnika, Kraj sten, »Potepinka«
248 TONE ŠTERN J stena Kuželjske stene, »Pekarna«, »Dolce vita«,
»Koma strica Toma«
251 MATJAŽ WIEGELE Razpis za najboljšo alpinistično fotografijo 1995
v treh kategorijah
251 BINE MLAČ Samo zamisel in nič drugega
254 MATJAŽ WIEGELE Internet, WWW, alpinizem in še kaj
255 ALENKA SIMČIČ Kotiček poezije
256 FRANCE MALEŠIČ Kronika smrtnih nesreč v gorah
Naslovna in zadnja stran:
S plezalskega potepanja po ZDA; na naslovnici in zadnji strani Matjaž Wiegele; foto: Veronika Wiegele.
STARI IN MLADI
Napako, da smo premladi, lahko popravimo šele z leti.
Tisto obrabljeno frazo marsikdo pozna: Zdaj je skrajni čas, da pisanje uvodnikov prepustim mlajšim. Seveda brez čejev ne gre, ker so rezervirani za tistega, ki je to besedo izgovoril. Če slučajno …
Prikaz popačene slike teh nespremenjenih starodavnih odnosov, začinjene z nekoliko demagogije, pa najdemo v nadaljevanju tega besedila.
Takole poteka ta zadevica: Stari in mladi ne gredo najbolje skupaj. Gre pač za napako narave, katero se sicer trudijo eni in drugi popraviti, čeravno je ta venomer sama s sabo v nekakšnem kratkem stiku. Enkrat gre za nepopravljivo napako v popravljivi napaki, drugič pa za popravljivo napako v nepopravljivi napaki. Čudna so pota one naše molekule življenja in njenega (o)skrbništva v nedrjih prvotne, onesnažene in pozidane narave.
Malone vse je odvisno od (ne)zastrtega generacijskega vidika, se pravi njene razumske in duhovne prožnosti v nekem prostoru in času, pomemben pa je tudi njen smisel za humor. Če celo generacijo pošljemo na fronto, ga ima bolj malo.
Stari mlade skušajo razumeti, pa tudi razumejo se z njimi, a jih kljub temu ne razumejo. Le včasih se stari otresejo stare morale, vendar se čutijo nesposobne, da bi mladim pomagali ustvariti lastno. Pa še nekaj je: so izjeme od pravila, ki vsem skupaj lajšajo življenje.
Drugače je z mladimi: »Nebrzdani … in radi se prepustijo trenutnim nagibom«, je menil Aristotel. Zato oni stare dokaj težko razumejo, a se z njimi kljub temu v glavnem ne razumejo: Si videl, kaj so si ti »debili« izmislili? Ja valjda, saj so stari!
Stari se po dolgih letih šolanja, nabiranja izkušenj itn., dokopljejo do položajev. Tam se hitro vkopljejo, da bi obranili ali ohranili doseženo, potem pa po dolgih letih vztrajanja na istem, nespremenjenem, še preseženo.
Slog vodenja starih je pogosto slab, okostenel. Pri mladih posnemovalcih pa kajpada ni nič boljši.
Med najpogostejšimi slogi so misijonarski, birokratski, dezerterski … čisto na obrobju pomembnih dogajanj pa kakšen posebnež goji še razvijalski ali ustvarjalni. Slednji je redkost in ga premorejo le nekateri. Kajti ta naporen slog od vseh terja dialog, strpnost, razumevanje, popuščanje, soglasje … in soočanje zamisli, primerjavo rešitev … in ne nazadnje uresničljivost projektov.
Kdo smo MI, se v »principu« ve, a o tem ta trenutek raje ne bi razpravljali. Morda kdaj drugič, ko bomo imeli več časa.
Čas pa je denar. Medtem ko MI delamo denar, si VI poiščite svojo identiteto, poleg te pa še kakšno »življenjsko« filozofijo, ki prav tako prinaša denar. Zgledujte se po nas, tako kot smo se mi po naših starih! Glede tega ima dr. John Conger, avtor knjige Mladostniki, prav: »Zaznavanje današnjega jaza je podobno včerajšnjemu in jutrišnjemu.«
Ne samo visokogorsko, marveč tudi usmerjeno dolinsko plezanje temelji na tekmovanju in prestižu. Kamorkoli malo bolje pogledamo, naletimo na takšne ali drugačne plezalce. Pozneje, po službah, pa še na strupene plazilce. Toda plezanje ima v prispodobi tudi stranske učinke: Vrh glave jih imam! Povzpeli so se mi na glavo! Boste videli, kaj vas čaka, ko bom jaz zgoraj, na vrhu. Samo, da se …
Plezanju pa pritiče še ljudožerstvo v Darwinovi različici: Sit sem jih. Poln želodec jih imam itn.
Zato glede mladih končajmo s sodobnim tržnim pristopom: Mladi pa so tudi vredni svojega denarja. Toliko smo vložili vanje, od njih pa nič.
Zdaj pa še malo o stvarnosti. Šaljivci pravijo, da poznamo malo laž, srednjo laž in statistiko. Če si naprimer ogledamo statistiko kadrovskih zasedb v CAI, DAV, ÖAV in SAC bomo videli naslednjo sliko: Častne funkcije v krovni organizaciji, ki posredno »prinašajo« denar, zasedajo vplivni seniorji (deželni ali zvezni poslanec, ugleden direktor združenja bank, znan advokat, primarij v mestni bolnišnici itn.).
Izvršne funkcije (voljeni!) opravlja pretežno srednja generacija, ki se spozna na stvar (to so iz minulih dni bolj ali manj pohlevni gorniki, ki so naredili zavidanja vredne podjetniške ali akademske kariere). Tako je v organih vodenja razmerje starostnih dob 1 : 7 v prid malce starejših (od 45 do 70 let).
Na srednji ravni (klubi, društva) pa se ta ulomek obrne v prid mlajših do 35 let. Večja starostna nihanja so pri vzgojnih kadrih, kjer ni nekega trdnega pravila, čeprav vsak išče najboljše. Pri »kabinetnih« predavateljih ni važno koliko je kdo star, važno je, da zna, pri »terenskih« pa je zaželeno, da so v dobri kondiciji – tako v glavi, kot v nogah in rokah.
Starejši ostajajo na svojih funkcijah do konca življenja, kjer redne volitve opravljajo le manjše kozmetične popravke (včasih tudi kakšen umre), drugi, dejavni, pa se držijo pravil igre (mandat): 2 X 2, 2 X 3 ali 2 X 4 let. Na Zahodu obstaja mnenje, da po 8 letih »funkcionarenja« večina izprazni ustvarjalni akumulator in da je zato nujno, da pride do kadrovskih zamenjav.
Ostane še eno zanimivo vprašanje: Kako je z nekdanjimi veliki alpinisti? Človek je prijetno presenečen, ko ugotovi, da so skoraj vsi, ki so na kakšnih častnih funkcijah, uspešni podjetniki. Ti rade volje podpirajo svoje matične klube, čeprav na državni ravni (predvsem odprave) niso tako radodarni. Večina ima na vzgojni ravni še vedno zelo dobre stike z mlajšimi tovariši (Ricardo Cassin, Walter Bonatti, Cesare Maestri itn.), kolikor jim pač leta in zdravje dopuščajo. Tu in tam imajo kakšno uvodno predavanje, obvezno predstavijo svojo zadnjo knjigo, včasih se z mlajšimi podajo na kakšno skupno turo ali se prikažejo v plezalnem vrtcu, skratka, noben ni za sabo podrl vseh mostov.
Težko je iz tujih glasil ali dveh, treh pogovorov s tujci izvedeti vse podrobnosti, vendar odgovorimo še na najbolj aktualno vprašanje: Kako pa je s prepiri, zdrahami, aferami in podobnim? »Nihče ni imun na to, vendar se trudimo, da je tega čim manj (dr. Peter Peters, DAV, München).«
In še ključno vprašanje: Kako je pri nas s starimi in mladimi na področju kadrovske politike ter kako je s politiko obstoječih kadrov? Nikdar ni bilo tako slabo, da ne bi moglo biti še slabše. Še sreča, da smo tako majhni. Geografsko seveda.
Urednik
Interno glasilo slovenskih alpinistov in športnih plezalcev.
Izdaja Komisija za alpinizem pri PZS, Dvoržakova 9, Ljubljana.
Nenaročene rokopise in diapozitive z veseljem sprejemamo in po dogovoru takoj vračamo.
To številko so uredili člani uredništva AR: Glavni in odgovorni urednik:
Bine Mlač. Računalniški prelom: Nada Mlač. Člani: Milenko Arnejšek, Breda Činč – Juhant, Dare Juhant, Aleš Lipnik, France Malešič, Mojmir Štangelj in Miro Štebe; in drugi sodelavci: Jani Bele, Aleš Cvahte, Tone Golnar, Alenka Jamnik, Monika Kambič, Pavle Kozjek, Ante Mahkota, Viktor Relja, Franci Savenc, Alenka Simčič, Blaž Stres, Tone Škarja, Tone Štern, Jože Štolcar in Matjaž Wiegele.
Tiskarna: miGraf Grafične storitve Parmova 53 Ljubljana
Na podlagi zakona o prometnem davku (Ur. list RS, št. 4/92) daje Ministrstvo za informiranje na vlogo Planinske zveze Slovenije, Alpine Association of Slovenia, Dvoržakova 9, Ljubljana, št.: JP/jr TAJ/0561 z dne 21. 2. 1992 Mnenje, da se štejejo publikacije Planinski vestnik, Obvestila PZS in Alpinistični razgledi med proizvode informativnega značaja iz 13. točke tarifne številke 3, za katere se plačuje davek od prometa proizvodov po stopnji 5%.
