Alpinistični razgledi 16/1983

VSEBINA

5    Veliki pionirji alpinizma (XVI. del)

10  Pogovor o varnosti

16  Grandes Jorasses (VII. del)

21  Nove smeri

25  Velike stene Bosne in Herce­govine (III. del)

27  Tri prvenstvene v Švici

28  Aconcagua 82

28  Odpravi Colorado 82 na rob

31  Pregledi tujih revij

36  Alpinizem brez Alp

38  Fou pomeni zmešan

41  Vse ali nič

45  Skalolazenje kot priprava

46  Odločitev: umik ali nadalje­vanje

47  Lavinski pes

NAČELNIKI O NAČELNIŠTVU

Načelnikovemu delu, njegovim teža­vam in njegovi vzgoji nismo nikdar posvetili kakšne večje pozornosti, češ, obstajajo važnejše reči.

Nekaj vprašanj:

Ali lahko večinoma mladi načelniki odigrajo svojo vlo­go v alpinistični šoli, odsekih in sekcijah kot vzgojni kader za plezalski naraščaj in tudi za tiste, ki so že več let v odsekih, ne da bi jim komisija za alpinizem in njene podkomisije ponudile potreb­no znanje? Ali je komisija z razpoložljivimi ljudmi sposobna kvali­tetno izpeljati to nalogo? Kakšni so sestanki AO; dobro ali slabo pripravljeni, dolgočasni, suhopar­ni, pomanjkljivi kadrovsko in or­ganizacijsko?

Kakšen je naš načelnik? Premlad (prestar), slab organizator, ne zna delati z ljudmi, nima avtoritete, ne pozna svojih dolžnosti in pravic. Zakaj ne poskrbi za naslednika in pride po njegovem odhodu ali odstopu do vsakršnih nezaželenih pretresov? Kakšno naj bo njegovo vo­denje? Birokratsko, misijonarsko, razvijalsko …? Ali bi lahko z alpinisti, ki so med nami in so pripravljeni pomagati in svetovati, saj se s tem ukvarjajo tudi poklicno, sčasoma odstranili načelniško samovzgojo in samorastništvo, ki pri moralno-etičnih vprašanjih nista dala velikih rezultatov, čeprav smo po uspehih v svetovnem vrhu?

Nekaj naših sličic:

Včasih imamo dia predavanja domačega alpinista, še večkrat imamo najavljenega gosta, ki pride ali ne. Razen plezalne šole je to naše celotno delo.

Vse prevečkrat se predavatelji izkažejo z neresnostjo, površnostjo in globljim nepoznavanjem snovi, ki jo podajajo.

Pri nas je preveč tečajnikov in premalo delavoljnih alpinističnih inštruktorjev. Od štirih inštruktorjev kar trije ne pomagajo ne pri alpinistični šoli, ne načelniku.

Zafrkavanje načelnika je redni pojav na naših sestankih, ki so bolj srečanja.

Na sestanku je velika zmešnjava, saj načelnik nikakor ne more vskladiti dela z enimi in drugimi. Starejši se obnašajo vzvišeno, podcenjevalno in malodane nesramno.

Ko sem prišel v alpinistični odsek, sem bil krepko razočaran nad družabnim življenjem. Takoj sem videl več skupin.

Vprašanje nekega starejšega alpinista: Ali je v Sloveniji kakšen odsek, razen morda tržiškega AO, ki zna složno zapeti do konca pet hri­bovskih ali narodnih pesmi?

Nazadnje še vprašanje: Kaj bi načelnik moral vprašati sebe in svoj vzgojni kader, kadar se mu ponesrečita v navezi dva pripravnika ali pripravnik in tečajnik?

Bine Mlač

ALPINISTIČNI RAZGLEDI številka 16, interno glasilo slovenskih alpi­nistov. Prispevke pošiljajte na naslov: Planinska zveza Slovenije, Komisija za alpinizem, Dvoržakova 9, 61000 Ljubljana. Šestnajsto številko so pripravili: Janez Bizjak, Ines Božič, Roman Cerar, Marko Fabčič, Jože Fele, Vlado Zlatko Gantar, Lidija Honzak, Stanko Klinar, Aleksander Kogovšek, Irena Komprej, Rok Kovač, Marko Kragelj, Bojan Leskošek, Marijan Lipovšek, France Malešič, Janez Marinčič, Bine in Nada Mlač, Peter Podgornik, Pavel Poljanec, Bojan Pollak, Igor Radovič, Franci Savenc, Helena Ružič, Ivan Štornik, Iztok Tomazin, Nejc Zaplotnik in Slobodan Žalica ter Vojko Bučer.

Leave a Reply

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja