Alpinistični razgledi so obetavni, a še nedodelani
Petnajsta številka je izšla v napovedanem času – Zanimiva kot vse dosedanje – Kako nujno potrebni publikaciji povečati naklado?
Ko je konec oktobra leta 1979 izšla prva številka internega glasila KA PZS Alpinistični razgledi, je na začetku uvoda pisalo: »Alpinisti si že od nekdaj želimo, da bi bili čimbolje obveščeni.« In v nadaljevanju »… glasilo bo poskusilo zapolniti vrzel med Alpinističnimi novicami in Planinskim vestnikom in – bilo naj bi nekakšna povezava med njima.«
Do konca leta 1982 je izšlo 14 številk s povprečno 35 gosto tipkanih strani formata A 4. Na prvi pogled sicer neugleden tisk, ki ga je poživljala le naslovnica, tehnične skice in sem ter tja kaka fotografija, pa še ta ne najbolje odtisnjena. Toda vsebina je bila pestra in poučna, omogočala je razpravo. V alpinistične vrste je vnašala svežino. Manjkalo pa tudi ni poučnih člankov, utrinkov od tod in tam, opisov novih smeri, predstavitev velikih alpinistov in pomembnih sten ter podobnega. Vsakdo je našel v njih kaj zanimivega.
Alpinistične razglede je prejemalo nekako 300 članov AO in AS ter nekaj posameznikov (alpinisti iz drugih republik, alpinisti starejših generacij, planinci). 45 izvodov so pošiljali na naslove raznih organizacij doma in v tujini, nekaj nadaljnjih pa je bilo razdeljeno za PZS, za arhiv, knjižnico itd. Premalo, da bi jih dobili vsi, ki si to žele. Za to bi bila potrebna – že sedaj – vsaj dvakrat večja naklada, ki pa si je izdajateljski svet še ne more privoščiti. Ne zaradi sredstev, saj je anketa pokazala, da bi kandidati radi poravnali ekonomsko naročnino, ovira je tehnika razmnoževanja.
Nova uredniška skupina, ki jo še naprej vodi France Malešič, je vnesla v delo svežino in večjo načrtnost, kar obeta, da delo ne bo zastalo. Nasprotno, znamenja so, da bodo AR izhajali pogosteje in morda – v bližnji prihodnosti – celo v večji nakladi. To pa je tisto, kar si vsi želimo.
Prvi rezultat novih teženj je že pred nami. Petnajsta številka, sicer na prinaša posebnih novosti, utrjuje pa željo doseči večjo stalnost.
Uvodnik Bineta Mlača je na prvi pogled sicer bolj zbir citatov, toda – kdor se bo bolje poglobil vanj, bo imel precej snovi za razmišljanje. Nada Mlač nadaljuje s serijo »Veliki pionirji alpinizma«. Tokrat predstavlja Welzenbacha, »snežnega doktorja«, zmagovalca velikih ledenih sten. Kakšen je naš odnos do imenoslovja? To bi se veljalo vprašati ob članku, pravzaprav povzetkih iz pisem Dušana Vodeba, ki se nanašajo na nekatere probleme iz Julijskih Alp. Nejc Zaplotnik je prispeval »Nekaj kupljenih in nekaj pridelanih misli«, ki pa se vse nanašajo na soliranje. Ob tujih je na nizal tudi nekaj svojih. Zanimivo, čeprav morda vsem ne bo všeč (ali vse jasno). Sledi druga nadaljevanka Bineta Mlača »o velikih stenah«. Tokrat je na vrsti Grandes Jorasses, s skico stene in vseh smeri ter osnovnimi podatki. In nato vodniški del, opis in shema najnovejše v Rzeniku, pa Puntarske v Vršacu in pregled smeri v Izgorjeli Grudi na Prenju. Zanimiv je tudi novičarski del, novice o doslednosti carine do poročila o lanskem smučarskem prvenstvu, taboru ENSA v Dauphineji srečanju mladih RHM ’82 itd. Svojevrstna »poslastica« pa je uganka prevedena iz angleškega Mountaina (št. 88). Članek o skalolazenju bo marsikoga spet vzpodbudil k razmišljanju: Smo ali nismo pri nas za plezanje na štoparico? Zanimivo je napisano poročilo o ženski odpravi v Pamir, na katero se nanaša tudi naslovnica. Na koncu pa še sklepni sestavek o opisovanju alpinističnih tur, pa Petra Markiča članek o tem, kaj je pokazala primerjava članov odprave »Lotse 81« izbranci selektorske komisije tudi tistim, ki jih je izbral vodja. Lahko bi rekli, da tudi v alpinizmu ne gre povsem verjeti izračunanemu. Vlado Zlatko Gantar pa je prispeval nekaj tehničnih zanimivosti.
Turni smuk
Podkomisija za gorske vodnike vabi na turni smuk Šport hotel – Lipanca – Debela peč – Šport hotel, ki bo 19. t. m. Avtobus bo odpeljal izpred PZS ob 5.30. Prijave sprejema PZS le do 11. t. m.
Smuči za ture
Da se turno smučanje pri nas ne razvija tako kot smo pričakovali (in načrtovali), mnogi krive tudi pomanjkanje opreme, predvsem smuči in posebnih vezi.
Tovarna Elan pa je sedaj pripravila novo – izboljšano verzijo nekdanjih tekaških smuči »variant«, ki bodo odlično služile turnim smučarjem – vsaj v nižinah in na manj zahtevnih terenih. So nekoliko močnejše in širše, imajo moher vložek, ki omogoča dobro napredovanje v (skoraj) vsakem snegu, ne manjkajo pa tudi ozki jekleni robniki. In še nekaj je pomembno: cena je le 1000 din. V bližnji prihodnosti pa obetajo tudi posebne smuči za visokogorsko turno smučanje, ki jih pravzaprav potrebujemo še bolj.
Če bi se našla še kaka druga tovarna (ali podjeten obrtnik), ki bi se lotil vezi za turno smučanje – modelov na tujem ne manjka, naši smučarji pa tudi že imajo določene izkušnje – bi bilo že veliko storjenega.
Štirje zimski vzponi Slavka Frantarja
Desna smer v Trapezu in Dolga nemška v kombinaciji z grebenom Triglava
Zakonca Marička in Slavko Frantar, že nekaj časa oba člana AO Rašica sta sredi preteklega meseca v hudem vetru preplezala Mladinsko smer v steni Storžiča. Nekaj dni kasneje je Slavko v navezi z Alenko Jamnik, prav tako članico AO Rašica, preplezal še Slovensko smer v Steni. 24. preteklega meseca pa sta zakonca Frantar opravila prvo zimsko ponovitev Desne smeri (V-/III-VI, 400 m) v Trapezu, Veliki Draški vrh. Kot zanimivost naj omenimo, da je bila videti stena od spodaj skoraj kopna, plezati pa sta morala kljub temu ves čas v derezah. Sneg pa je bil vrh vsega še prhek. Za vzpon sta potrebovala šest ur, izstopila pa sta po Zimski smeri.
Najpomembnejši vzpon pa je Slavko Frantar opravil z Igorjem Hercogom, članom Akademskega AO, in sicer 29. ter 30. januarja. V komaj 16 urah sta preplezala Dolgo Nemško smer s severnim grebenom Triglava, kar je šele prvi zimski vzpon – v tej kombinaciji. Zanj je značilna maksimalna višinska razlika (okoli 1300 m), pa tudi dejstvo, da obe smeri naenkrat celo poleti redko ponavljajo v enem. Noč je plezalca ujela malo pod Komarjevo polico, bivak pa ni bil posebno ugoden, čeprav smer ne spada med ekstremno težke (ocena III-IV).
Trboveljčana ponovila smer v Fitz Rovu
Matevž Lenarčič in Boris Simončič plezala v argentinski Patagoniji
Iz Južne Amerike, natanko iz argentinske Patagonije, od tam, kamor zaidejo le redki najbolj zagrizeni alpinisti, sta se oglasila udeleženca mini odprave AO Trbovlje Matevž Lenarčič in Boris Simončič: v treh dneh sta splezala Ameriško smer v Fitz Royu. Slabih 100 m pred vrhom sta obrnila zaradi nenadnega poslabšanja vremena. Zdaj bosta poskusila še po drugi smeri na vrh.
STEBRI FITZ ROYA – Vrhovi se visoko dvigajo nad okolico, zate je na njih večkrat slabo vreme.
Kaj vse se skriva za skopimi besedami, ki sta jih zapisala 19. januarja ne vemo. Vsakomur, ki se količkaj spozna na alpinizem in njegovo bližnjo preteklost, pa ime Fitz Roy ni neznano. Prva sta se nanj po dramatičnem boju povzpela (2. februarja 1952) Guido Magnone in Lionel Terray. Do izteka (tamkajšnje poletne J sezone 1979/81 je bilo potem samo še 13 uspešnih vzponov. Poleg Francoske smeri so znane še Szpercanaleta (15./16. 1. 1965 domačina Carlesa Comesaña in Joseja Luisa Fongrouge), Kalifornijska (20. 12. 1968 pet ameriških plezalcev), Britanska (11. 12. 1972 šest angleških plezalcev) Vzhodni steber (23. 2. 1976 Italijanska, Casimiro Ferrari in Vittorio Meles), Severovzhodni steber (19. 2 1979 Italijan Renato Casaretto) in smer v S steni (27, 12, 1979 pet Francozov). Med vsemi najbolj pogosto ponavljana smer je prav Kalifornijska (Ameriška) po JZ stebru, k ima že najmanj sedem ponovitev.
Matevž Lenarčič je načelnik AO Trbovlje, rojen 22. maja 1959, absolvent biotehniške fakultete, ki se je s plezanjem začel ukvarjati leta 1976 in je doslej opravil okoli 270 alpinističnih tur, bil pa je tudi že na Grenlandiji. Njegov tovariš Boris Simončič pa je bil rojen 2. marca 1963, je študent 1. letnika filozofske fakultete in je od leta 1979, ko je začel z alpinizmom opravil nekako 150 tur. Njuna najtežja tura: zimska ponovitev Aschenbrennerjeve smeri v Travniku.
Češkoslovaški alpinisti pri nas
V ponedeljek je v Julijske Alpe pripotovala skupina 19 češkoslovaških alpinistov, ki jih tudi tokrat vodi Jan Krch-Honza. Pri nas bodo ostali do 16. t. m., njihovi načrti pa so predvsem usmerjeni v Steno in ostenja nad Tamarjem. Povedali so nam med drugim, da so jih izbrali iz mladinske selekcije na obeh področnih (češke ter slovaške) in da sta odšli v tuje gore še dve podobni skupini, ena v Kavkaz, druga pa v Italijo (Bergel, Courmayer, Dolomiti). Pozabili tudi niso omeniti, da pri njih letos slave 80-letnico organizacije, ki je nastala ob vzgledih na našo, ki je natanko deset let starejša.
Vzponi Novogoričanov
Robi Rot je 15. januarja s prijatelji iz Bovca opravil 1. ZP spominske smeri Marka in Mlekuža v J steni Jerebice. Imeli so dobre razmere in so vzpon opravili v vsega šestih urah. (Pred tem je Rot opravil že osem lažjih vzponov nad planino Mangart).
S Tomažem Kašco (Bovec) sta štiri dni kasneje opravila še 2. ZP Kaminske v Srebrnjaku.
22. in 23. januarja so imeli člani AP Nova Gorica skupno turo. Na Krn so popeljali tečajnike in razen vaj so z njimi opravili tudi nekaj lažjih vzponov v S steni Krna.
25. januarja sta Milan Velikonja (Nova Gorica) in Severin Leban (Ajdovščina) opravila prvo zimsko (obenem 2. P) ponovitev Betkine smeri v J steni Mangart. Smer je visoka 900 m, njena (poletna) ocena pa V, Al/III- IV. Tokrat je bila odeta v led in sta njen spodnji del ocenila s 85/65°, zgoraj pa 70/45°, plezala pa sta deset ur. Dan kasneje je Peter Podgornik preplezal Grapo v Z steni Krna (45-60°, 700 m), se po S grebenu povzpel prav na vrh Krna, pa spet sestopil, tokrat pod severno steno Krna in preplezal še (verjetno novo) smer v strmi steni levo od Leve grape. Ocena: 10 m 80°, ostalo 60-70°.
Debela peč in prečenje Loške stene
Janko in Jože Krušič sta 20. in 21. januarja opravila grebensko prečenje Loške stene. Povzpela sta se na Vrh Rup, bivakirala nekaj pred Oltarji, potem pa prečila Briceljk, obšla Moreš in sestopila v Koritnico. Člani AO Gorje so nekaj dni za tem preplezali tudi Osrednjo grapo Viševnika (s Konjščice), 26. januarja pa sta Franc Ferjan in Miha Žumer preplezala SZ raz Debele peči (spodaj III, zgoraj IV, 400 m).
Jeseničani v Belih vodah
Jeseniška naveza Noč-Ravnik je 6. januarja preplezala Grapo v Frdamanih policah (1300 m). Od 6. do 8. preteklega meseca so imeli tečaj na Vršiču, na katerem so veliko plezali s tečajniki. Jensterle in Pšenica pa sta plezala tudi onstran meje v dolini Bele vode. 22. januarja sta ponovila Srednji raz (III+, 300 m) v Lepi špici, tri dni kasneje pa še Prvi raz (II—III, 300 m) v isti steni in Direttissimo v Cimi delle Chenge (IV-V, 200 m).
Prevaljčani v Steni
Irena Komprej, Janez Štornik in Marjan Zih, vsi člani AS Prevalje, so 25. januarja v odličnih razmerah preplezali Kratko nemško smer v Steni.
V sredo pa so, kljub odjugi, ki je nastopila, sestopili po Slovenski smeri. Štiri dni kasneje so imeli skupaj s člani AO Ravne tabor za pripravnike v Kamniški Bistrici. Plezali so Šijo Brane ter Domžalsko grapo, sestopili pa po Bosovi.
Veliki Hudi graben
Boris Bertoncelj in Ničo Kregar ter Boris Kofol in Drago Metljak so 22. januarja preplezali Veliki Hudi Greben nad Kamniško Bistrico (poleti lovski prehodi z umiki), ki ima kar kakih 850 m višinske razlike. Ocena III in 40-45° ter dve težji mesti z naklonino 80 oz. 60°. O dosedanjih zimskih ponavljalcih ni verodostojnih podatkov (?). Stane Belak pa je z Igorjem Jamnikarjem (vsi AO Matica) preplezal Szalay-Gerinov graben v Turski gori.
Slap v Malem Triglavu
Slavc Svetičič, član AO Idrija, je 29. januarja z Marijo Podnar (AO Škofja Loka) ponovil Slovensko smer v Steni. Potem pa je sam preplezal še zaledenel slap v steni Malega Triglava (60-85°, 120 m), za katerega ni podatkov, da bi ga kdo že plezal.
Grapa v Zeleniških špicah
Člani AO Črnuče so pretekli mesec plezali več zanimivih smeri v Vranjski dragi ter Osapski steni. 23. januarja pa sta Marjan Kovač in Danilo Pateršič preplezala prvenstvene Grape v J steni zadnjega vrha Zeleniških špic (pred Srebrnim sedlom). Ocenila sta jo 70/40-50°, 300 m, 2 h, sestopila pa sta po smeri Skozi okno, ki poteka okoli 200 m bolj desno.
Novica iz AO Kamnik
Janez Benkovič je hitro okreval in celo, ko je nosil na roki še mavčno oblogo, že uspešno plezal. Za vzpon, ki ga je opravil z Nadvešnikom, pa moramo pristaviti, da ni potekal le po Wissiskovi grapi, temveč sta nadaljevala tudi po Grapi za Rdečim kupom. Potem je plezal še Gamsovo grapo v Zeleniških špicah in z Motnikarjem le-te tudi prečil. Dare Božič in Franc Kemperle pa sta 29. januarja preplezala Belačev steber v Kalški gori. V nedeljo so se vsi združili in s tečajniki preplezali Severno grapo v Kalški gori (60/30-40°). Sestopili so čez Kalce, že v zelo slabem vremenu.
O delu AO Črna
Čeprav je bilo lani aktivnih v AO Črna le šest alpinistov in dva pripravnika, so opravili 225 tur. Dvakrat so bili tudi na tujem. Toda zaradi slabega vremena so nad Chamonixom uspeli ponoviti le Gervassutijev ozebnik, v Grossglocknerju pa Gredino. Dva najaktivnejša člana sta jeseni odšla na služenje kadrovskega roka v JLA, okrepili pa so se z dvema tečajnikom, ki sta se pred januarjem vključila v AŠ. Za boljše poznavanje razmer povejmo še, da je kar sedem njihovih članov vključenih v GRS, da vsako leto priredijo veleslalom pod Raduho, organizirajo predavanja ipd.
Skupna tura AS Železniki
Skupne ture AS Železniki na Vršič se je udeležilo 12 članov in v dveh dneh so opravili 58 vzponov, pristopov ter turnih smukov. Za tečajnike je bilo še posebno zanimivo, saj so prvič uporabljali cepin in dereze na turi. 18. januarja pa so Čufar, Hiršenfelder, Prevc in Talar vsak za sebe preplezali Kramarjevo v Storžiču.
Peščeni raz in Levi greben
Davorin Gomilšek in Samo Žnidaršič (oba AO TAM) sta 23. januarja preplezala Peščeni raz v Turski gori, šest dni kasneje pa še Levi greben v Planjavi. Zadnjo turo sta opravila v preveč toplem vremenu, tako da se jima je močno vdiralo.
Idrijska AŠ za vse
Sredi novembra so v AO Idrija začeli z alpinistično šolo, čeprav sta se prijavila le dva tečajnika. Presodili so namreč, da bo dobro za vse, da vso snov (po programu KA PZS) dobro ponovijo.
Sicer pa so lani s kvantiteto še kar zadovoljni, nekoliko manj s kvaliteto, še posebno zimskih vzponov. 22. in preteklega meseca so imeli na Vršiču tudi zimski tabor in 14 udeležencev je opravila 53 tur.
Franci Savenc
Med smučarji manj nesreč
Varnostne vezi so vedno boljše, zato na smučiščih manj poškodb nog – Pomemben za varnost je tudi profil podplata smučarskega čevlja
Nesreče na smučiščih so deležne pozornosti številnih zdravnikov, posebno tistih, ki jih povezuje Mednarodna družba za smučarsko travmatologijo in medicino zimskih športov (SITEMHS). Ta zaseda vsako leto, rezultati izsledkov pa so ponavadi koristni za množice smučarjev, za oblikovalce opreme in vse, ki imajo kaj opravka z dogajanji na belih poljanah.
Letos so ugotovili, da število nesreč upada, kar gre na rovaš vedno boljših varnostnih vezi. Te so natančnejše, tako za nastavljanje, kot tudi v delovanju. Ugotovili pa so še, da so močno odvisne tudi od profila podplata smučarskega čevlja. Ta namreč vpliva na torni koeficient, ki je navsezadnje pomemben za to, ali bo vez popustila ali ne. Močno profiliran podplat se teže sprosti iz vezi kot gladek, tudi če še nismo izgubili malega plastičnega drsnega traku tik za prednjim delom varnostne vezi. Za turne smučarje je spričo tega boljša ploščata varnostna vez, saj uporabljajo čevlje z izrazitejšim profilom podplatov.
Posredno je z vezmi povezano tudi razmeroma visoko število ponesrečenih otrok. Zavoljo stroškov, marsikateri otrok nima smuči z varnostnimi vezmi, čevlji pa tudi niso vselej prilagojeni velikosti noge smučarja, kadar gre za otroka.
Ugotovili so tudi, da se poškodbe sedaj selijo od nog, kjer jih je bilo še pred kratkim do 75 odstotkov, na druge dele telesa – roke, trup in glavo. To je posledica večje hitrosti in dobro urejenih prog. Smučarji trčijo z drugimi, ali pa se zalete v razne ovire – drevesa, opore žičnice, skale in podobno. Varuhe mika, da bi se zatekli k uporabi čelade, vendar so po daljšem razmišljanju sklenili, da tega ne bi uvedli. Domnevajo namreč, da bi smučarji s čelado na glavi drveli še bolj neprizanesljivo, ker bi se počutili varnejše. Čelada nosilca tudi izolira od okolja, kar bi ne bilo dobro. Izjema naj bi bili otroci, kjer je poškodba glave nevarnejša, saj temenske kosti še niso dokončno sklenjene oziroma utrjene. Za nameček pa je tu spet utemeljen ugovor, namreč ta, da naj se otroci tja do 10. leta starosti na smučiščih raje zabavajo in igrajo, pri čemer pa bi jih čelada spet motila.
Obutev smučarja močno vpliva na udobnost smuke in možnost krmarjenja, očiten je že dolga leta tudi njen vpliv na vrsto poškodbe. Gleženj in golen v spodnjem delu sta sedaj razmeroma dobro zavarovana, vedno več pa je poškodovanih kolen.
Med zdravniki, ki delujejo v okviru SITEM HS, je zelo veliko gorskih reševalcev, zato je njihova skrb v veliki meri posvečena turnim smučarjem. Slednje opozarjajo na nujnost obvladovanja prve pomoči ter s tem na imobilizacijo ponesrečencev. Pri zlomih stegnenice in goleni si v ta namen lahko pomagajo s smučarskimi palicami ponesrečenca, jermeni in vrvicami, katerih turnim smučarjem nikoli ne bi smelo primanjkovati.
Pavle Šegula
Aktivni alpinisti iz Gorij
Člani alpinističnega odseka v Gorjah so sestavili poročilo o delu lansko leto, ki kaže na njihovo dokaj uspešno plezalno aktivnost. Šest stalnih članov odseka je opravilo 219 plezalnih vzponov skupno s turnimi smuki pa so imeli kar 317 tur.
Delo odseka vodi načelnik Franci Ferjan; uspešen plezalec je tudi mladi Slavko Klinar. Sicer pa jedro aktivne plezalske druščine najbolje predstavijo vzponi po zahtevnih smereh! Franci Ferjan in Miha Žumer sta preplezala Tržaško smer v severni triglavski steni in smer Krušic-Ferjan v Luknji peči, Miha Žumer in Slavko Klinar Čopov steber v Steni, Franci Ferjan in Slavko Klinar pa Centralno smer v Velikem Draškem vrhu in Aschenbrennerjevo smer v Travniku; navezi Ferjan- Klinar in Žumer-Zupan sta bili uspešni tudi v Sfingi.
Razen z dobro opravljeno alpinistično šolo in plezalnimi vajami se odsek lahko pohvali z raziskovanjem južnega ostenja Rjavine od Pršivca do Macesnovca in starih lovskih poti ter zbiranjem fotografskih posnetkov. Pomaga tudi domačemu planinskemu društvu pri oskrbi koč in poti ter vzgoji mladih planincev. Odsek je – ne nazadnje – uspel z akcijo za ponovno odprtje Pokljuške soteske, kjer so njegovi člani očistili in prepleskali nosilno konstrukcijo galerij.
Že letošnjo zimo so alpinisti nadaljevali svojo plezalno aktivnost. Opravili so več zimskih pristopov na vrhove in turnih spustov z njih, Ferjan in Žumer pa sta preplezala Nemško smer v Steni in Zimsko v Krmi. Za naprej načrtujejo stalno izobraževalno dejavnost, sklic občnega zbora in pripravo skupne odprave z radovljiškimi alpinisti v južnoameriške Ande. Uresničevanje načrtov jim bosta ob njihovi prizadevnosti omogočila, kot naglašajo člani odseka, tudi pomoč in razumevanje domačega planinskega društva in gorjanske osnovne šole.
Janez Kunšič
