Planinski vestnik 2006/10
V vzponu
V vzponu? Da! Pri nas, na našem alpinističnem odseku TAM Maribor smo namreč trdno prepričani, da naš »vzpon« – kljub temu, da se je začel že pred več kot 40 leti – še kar traja, da stene še ni konec in da vrh še ni tako blizu …
Prazgodovina
Foto: Alojz Pristovnik
Prvi zametki našega odseka segajo v leto 1958, ko je bila ustanovljena Planinska skupina TAM v okviru Planinskega društva Maribor Matica. Ko je bilo leta 1961 nato ustanovljeno PD TAM Maribor, se je kaj kmalu porodila tudi ideja o »nujnosti« ustanovitve alpinističnega odseka. Takratna zagnanca Franci Šmajs in Lojze Krajger sta hitro našla somišljenike in v letu 1962 so že sledili t. i. »pripravljalni tečaji« za ustanovitev alpinističnega odseka, ki je bil nato uradno ustanovljen 16. 3. 1963. Prvi načelnik AO je postal Lojze Krajger (1962-64), sledili so mu Edvin Bedenik (1965-66 in 1967-69), Ivan Kristan (1966-67) in Marjan Prelog – Jaka (1970). V tistih prvih letih, nekje do leta 1970, so bili najaktivnejši še Jože Balant, Ivan Cverlin – Cvrčo, Jože Časar, Vinko Dobrila, Jožica Ferš, Ivan Graj, Gusta Herzog (kasneje Podrepšek), Drago Kavnik, Krista Kraiger, Jože Mogu, Alojz Pristovnik, Lazar Rataj, Albina Razboršek in Mirko Rogina.
Ni jim manjkalo zagnanosti, volje in vztrajnosti. Udejstvovali so se na vseh področjih alpinistike – od začetnih skupnih vzponov do prvih obiskov vrhov v tujini (Grossglockner z okoliškimi vrhovi, Matterhorn, Monte Rosa in Jungfrau, Mont Blanc ipd.), preplezanih prvenstvenih smeri (Uršlja gora, Raduha, Ojstrica) in zgodnejših ponovitev (prva zimska ponovitev smeri Plate, ZZ in Kovačeve v Raduhi, prva ponovitev Čeških kaminov v Špiku, SZ stebra v Vežici) pri nas ter tudi sten v tujini (Tatre, Dolomiti). Tudi smučali so dobro – v letih 1965-67 so bili ekipni zmagovalci veleslaloma izpod Raduhe, za kar so prejeli prehodni pokal v trajno last. Za nameček je Foto-kino klub TAM, v katerem sodelujejo člani odseka, jeseni 1967 pod vodstvom režiserja Joca Žnidaršiča v južni steni Mrzle gore posnel dokumentarni alpinistični film Naveza. Glavni vlogi sta takrat odigrala Lojze Krajger in Lojze Pristovnik.
V naslednjem, dobrih dvanajst let trajajočem obdobju zagnanost ne popušča. Vajeti odseka prevzamejo Drago Kavnik (1970-1974 in 1976-77), vmes Ivan Cverlin (1975), nato Janez Jeza (1978-80), Samo Žnidaršič (1981) in Miran Pliberšek (1982-83). Opravljenih alpinističnih tur je vsako leto več – samo za primerjavo, leta 1965 so člani AO opravili 119 tur, leta 1971 154, leta 1979 že 349 in v letu 1983 celo 925 – kar takrat pomeni peto mesto med slovenskimi alpinističnimi kolektivi, v povprečju tur na aktivnega člana odseka (54,4 ture na člana) pa smo celo prvi! Pogoste so prve zimske ponovitve smeri pri nas (Raduha, Ojstrica, Škarje, Planjava in Štruca). V letu 1971 se podajo v Eiger – Gusta Herzog in Ivan Šturm (AAO Kozjak) do polovice preplezata Poljsko smer v severni steni, a zaradi poslabšanja vremena sestopita, prav tako pa tudi Marjan Prelog in Ivč Kotnik (Šaleški AO), ki obrneta v Japonski direktni smeri. Tudi v tem obdobju osvajajo višje vrhove v Evropi, pogosto tudi v večjih skupinah (Grossglockner, Grossvenediger, Mont Blanc, Matterhorn). Prično se prve odprave – že leta 1973 se odpravijo v Chamonix, Marjan Prelog se udeleži zvezne odprave v Kavkaz, avgusta leta 1977 pa ob 15-letnici odseka naši člani organizirajo 2. mariborsko alpinistično odpravo Taurus ’77 (JV Turčija). Odpravo vodi Davorin Podrepšek, preplezajo 25 prvenstvenih smeri in variant, skupno opravijo 88 vzponov in pristopov. V septembru 1982 (ob 25-letnici PD TAM in 20-letnici AO TAM) organizirajo odpravo Kilimandžaro ’82, kjer vseh 16 članov odprave doseže vrh. Omeniti velja, da v tem obdobju s svojimi vzponi izstopajo Ivan Cverlin, Jože Flašker, Gusta Herzog, Drago Kavnik, Franc Perc, Miran Pliberšek, Davorin Podrepšek, Marjan Prelog, Miha Robnik, Stojan Verdnik – Oki, Franci Topolovec, Samo Žnidaršič in drugi. Žal tudi v gorah nesreča ne počiva. Odsek v gorah izgubi svoje prve člane in za njimi ostanejo globoke vrzeli: Miha Robnik (leta 1972), Ivan Cverlin (leta 1976) in Ivan Florjančič (leta 1979).
Zgodovina
Foto: Samo Žnidaršič
V začetku osemdesetih letih tudi v naše kraje pljuskne novi val mladostne zagnanosti, na novo je odkrito prosto plezanje, vse več je individualizma in manjših odprav. Po Miranu Pliberšku leta 1984 vodstvo odseka prevzame Andrej Napotnik – Napi, ki ga razen v obdobju 1988-89 (Dušan Habulin) vodi še danes. Skupna odprava z AAO Kozjak (Kavkaz ’83) se žal zaradi nesreče soplezalcev (Iva Verbiča in Srečka Rihterja) predčasno konča. Mlada generacija (Silvo Babič, Milan Jolič – Đoli, Marko Lukić, Sašo Prosenjak, Jože Tučič in drugi) opravi številne odlične vzpone doma in v tujini, vrsto prvih prostih ponovitev (v Logarski dolini, Paklenici itn.) ter v drugi polovici osemdesetih let tudi prve ponovitve zaledenelih slapov. Naslednja večja odprava v organizaciji AO TAM sledi v letu 1987, ko 12-članska odprava pod vodstvom Sama Žnidaršiča osvoji Huascaran, Chopiqualqi, Pisco in še štiri pettisočake.
Devetdeseta leta se na našem odseku začnejo s sodelovanjem na uspešni slovenski odpravi Nanga Parbat ’90, kjer Silvo Babič z višine 6850 metrov tudi poleti z jadralnim padalom vse do baznega tabora (3850 m). Člani s prizadevnim delom uredijo plezalno steno v telovadnici v Rušah, kar je osnovni pogoj za boljše treninge in redno vadbo. Leta 1991 se Miro Kokol – Sloki in Vlasta Dobrila udeležita odprave v Hoggar, kjer skupaj s soplezalci iz AAO Kozjak preplezajo več prvenstvenih smeri. V naslednjih letih se pojavi nov val mladih alpinistov na našem odseku. Beno Dolinšek, Vlado Fras, Minja Gregorič, Dušan Sernc, Boštjan Slatenšek in drugi kaj kmalu začno posegati po težjih smereh v Alpah, Severni in Južni Ameriki ter drugod.
Jeseni 1994 AO TAM in AAO Kozjak skupaj organizirata prvo mariborsko himalajsko odpravo na Anapurno III (7555 m), kjer 12članska ekipa želi vrh osvojiti po prvenstveni smeri v jugozahodni steni. Žal se pri vzponu proti vrhu ob poslabšanju vremena zgodi nesreča – naš član Beno Dolinšek se smrtno ponesreči, Mitja Plohl pa pomrzne – in odprava se predčasno zaključi.
Tudi v naslednjih letih se – poleg običajnih aktivnosti – člani odseka udeležujejo odprav v tujini (Himalaja, Južna Amerika). Med mladimi novi zagnanec Blaž Navršnik po odličnih vzponih doma in v tujini sodeluje tudi na različnih slovenskih odpravah (Gjačung Kang leta 1999, Manaslu 2003). Leta 2000 ponovno »napadamo« Anapurno III, tokrat so člani iz vse Slovenije. Žal jim tokrat v ključnem trenutku vreme ni naklonjeno in domov se spet vrnejo brez vrha. Skrita želja – osvojiti kakšen himalajski vrh – je spet na vrsti leta 2005. Tokrat se člani AO TAM in nekaj drugih alpinističnih odsekov odpravijo na Daulagiri VII (7246 m). Velika želja se tokrat le izpolni: 14. oktobra 2005 ob 9.45 po nepalskem času Blaž Navršnik in Matej Kladnik (AO Kamnik) osvojita vrh!
Danes
V zadnjih letih (od 2003 naprej) smo aktivno sodelovali pri nastajanju slovenskega pokala v lednem plezanju, pri čemer se vsako leto trudimo z izdelavo umetnega slapu in organizacijo tekme. Kakšno leto je narava močnejša, a nič ne de. Vsa leta smo uspešno organizirali alpinistično šolo, letne, zimske in ledeniške tečaje. Za to so bili odgovorni predvsem vodje šol, ki so k delu pritegnili tudi druge inštruktorje in alpiniste. Vseskozi uspešno sodelujemo z našim planinskim društvom, kjer vedno najdemo podporo za različne akcije, večkrat pa tudi skupaj organiziramo visokogorske izlete. Trudimo se tudi z izdajanjem vsakoletnega Tamovega alpinista – biltena, ki ga izdamo v začetku leta in v katerem opišemo dejavnost odseka v preteklem letu. Ponovno smo ga obudili leta 2004; po nekaj številkah v sedemdesetih in osemdesetih letih je namreč začasno »ugasnil«. Trenutno (poletje 2006) nam nekaj skrbi povzroča naša spletna stran (http://www.pdrustvo-tam.si), za katero se trudimo, da bi bila in ostala čim aktualnejša.
Jutrišnji dan
Kaj reči o prihodnosti? Z vsakim novim tečajnikom/tečajnico, ki ga/jo hribovska pota prinesejo v naš štajerski alpinistični odsek, se pojavi piš svežega vetriča v jadrih našega odseka. In za vse te na odseku trdno upamo, da bodo v naša skupna jadra pihali ne zgolj eno (slabo) leto, kolikor običajno traja naša alpinistična šola. Želimo si torej, da se pridružite naši navezi, ki leto za letom premaguje nove metre stene, omenjene na začetku tega prispevka …
Marko Renčelj
* * * * * * * * * * *
Kratka zgodovina AO TAM Maribor
Zgodovina odseka sega v leto 1962, ko so se na prvem sestanku zbrali pobudniki za ustanovitev tega odseka. Največ zaslug za to imata vsekakor Franci Šmajs, takrat predsednik Planinskega društva TAM in Lojze Krajger, takrat že izkušen alpinist in načelnik gorske reševalne postaje Maribor. Na povabilo k sodelovanju so se pridružili še: Jože Časar, Vinko Dobrila, Jožica Ferš, Ivo Kristan, Albina Razboršek, Miro Rogina, Ivan Graj, Poldika Ropič, Albin Rosc, Jože Šterbenc in Jasna Grbac.
Takoj so pristopili k izobraževanju. Po vseh teoretičnih in praktičnih predavanjih, ko so spoznali vse osnove alpinizma, je nastopil dan, 16.3.1963, ko je bil uradno ustanovljen ALPINISTIČNI ODSEK TAM MARIBOR. Za prvega načelnika je bil izbran Lojze Krajger, ki je do takrat opravil že veliko alpinističnih tur doma in v tujini. Že na začetku so dali velik poudarek vzgoji in varnosti. Vsak sestanek je bil pravzaprav predavanje in nešteto ur so preživeli na znanih skalcah pod vzpenjačo na Pohorju. Od takrat pa do danes je bilo v tečaje in odsek vključenih in izobraženih mnogo ljubiteljev gora. Opravili so veliko alpinističnih tur, od katerih nekatere še danes veliko pomenijo. Skozi vsa leta so člani odseka sodelovali s Komisijo za alpinizem, v Mariboru pa z reševalci GRS ter z AO Kozjak, s katerim so izvedli tudi več skupnih odprav.
Nekaj pomembnejših mejnikov AO PD TAM Maribor
1962 Prvi pogovori o ustanovitvi odseka
1963 16.3. je bil uradno ustanovljen AO TAM Maribor
Grossglockner (pet navez je prišlo na vrh)
Sprejetje prvih članov alpinistov (Miro Rogina, Ivo Kristan, Jože Časar)
Herletova v Ojstrici (Pristavnik, Zagorc)
Prvič razpisana alpinistična šola (Alojz Pristovnik in Ivan Graj)
Vzpon na Matterhorn
1964 Monterosa, Jungfrau
1965 Velike Tatre (Bedenik) in organiziran prvi plezalni tabor Okrešlju
1966 Rumena zajeda v Koglu (Pristavnik, Rataj)
Direktna v Štajerski Rinki (Prelog, Rataj)
Krušičeva v Špiku (Prelog, Rataj)
Aschenbrener v Travniku (Prelog,Rataj)
1967 Čopov steber v Triglavu (Pristavnik, Rataj)
Tabor v Vratih, Jugov steber in Bavarska v Triglavu
1968 Tri Cine, Dibonova (Dobrila), smer Cassin-Ratti in Rumeni raz (Mogu, Krumpak)
Grosswenediger (Kraiger, Kraiger)
1969 Prva zimska ponovitev Z – Z v Mali Raduhi (Prelog-Kavnik D.)
1970 Prva zimska ponovitev Kovačeve v M.Raduhi (Prelog, Kavnik D.)
Prva ponovitev D – D v Mali Raduhi (Perc, Cvrlin)
1971 Resnikova – prvenstvena smer v Križevniku (Prelog-Kukovec)
Eiger, Japonska diretisima (Prelog – ) 1. YU ponovitev
Eiger, Poljska (Gusta Podrepšek, Šturm I.) Umik iz smeri zaradi poslabšanja vremena.
Prvi obisk Kleka
1973 Mont Blanc, Contaminova (Prelog-Kavnik B.)
1974 Velike Tatre in Tri Cine
1977 Taurus – Turčija, odprava 19 članov, veliko prvenstvenih vzponov
Tri Cine, smer Demuth – Lihteneger (Vernik-Čulk) 1. YU ponovitev
Mont Kenija (Jože Flašker)
1980 Prvi obisk Južne Amerike – Peru (Jože Flašker, Miran Tarkuš)
1982 Kilimandžaro (več članov)
Chamonix – Blatiere – Angleška (Franci Topolovec in Ivo Veberič *)
1983 Kavkaz – skupna odprava z AO Kozjak (Samo Žnidaršič, Davorin Gomilšek, Jože Tučič – Joka in Davorin Podrepšek)
1985 Večja skupina je plezala v Durmitorju
1986 Dru, Ameriška direktna (Babič, Prosenjak)
Ag. Blatiere, Angleška (Babič, Prosenjak)
1986 Ag. De Midi, Frendoyev steber (Žnidaršič, Topolovec)
1987 Peru – Cordillera Blanca, odprava 12 članov, veliko pristopov na vrhove nad 5000 in 6000m
1987 Spominska smer Draga Bregarja (Babič, Lukič) 2. ZP
Reinkarnacija (Babič, Lukič, Polegek*) 1. ZP
1988 Eiger, S stena, Klasična smer (Franci Topolovec, Milan Jolič)
Walkerjev steber v Grand Gerassih (Milan Jolič)
1990 Nanga Parbat – Himalaja (na odpravi so sodelovali Samo Žnidaršič, Darinka Lečnik in Silvo Babič – polet z jadralnim padalom z višine 7000 m do baznega tabora)
1991 Hogar Afrika (Miro Kokol in Vlasta Dobrila)
Smer Nos v El Capitanu v severni Ameriki (Boštjan Slatenšek)
1994 Patagonia Fitz Roy, Fran.-Arg. smer (Vlado Fras) obrnil zaradi slabega vremena
Anapurna III, odprava z AO Kozjak (nedokončana nova smer, smrtno se ponesreči Beno Dolinšek)
Dru, Bonattijev steber (Slatenšek, Minja Gregorič)
1995 Čile in Aconcagua Silvo Babič in Špela Hleb* do višine 6600 m
Izvidniška odprava Api Nampa (Boštjan Slatenšek)
21.10.1995 je izveden prvi pohod Ruše-Areh v spomin na Bena Dolinška
1996 Ekvador, Chimborazo – prvenstvena smer El grande Amigo v spomin na Bena Dolinška. Plezala Vlado Fras in Miran Zemljič*
Peru – Cordillera Blanca Ocschapalca – prvenstvena smer Ludix – El Gato Blanco (Silvo Babič in Špela Hleb*)
Slovenska odprava treh vrhov Api Nampa (Boštjan Slatenšek-namestnik vodje odprave)
1997 Mala Ojstrica – prvenstvena smer Zahodna (Silvo Babič)
Slovenska himalajska odprava Šiša Pangma 1997 (Boštjan Slatenšek – vodja odprave, Mitja Plohl, Blaž Navršnik). Blaž doseže višino 7200 m.
Vrbanova Špica – prvenstvena smer Odklop (Dejan Firm, Blaž Navršnik)
V letu 1997 naši člani preplezajo še: Mrtvaški prt v Grandes Jorasses, Cozolinijeva zajeda v Malem koritniškem Mangartu, Direktna v Špiku, Palavačinijev žleb v Grossglocknerju, Čopov steber v Triglavu itd.
1998 Turska gora – prvenstvena smer Čepica (III/III, 90°/45°-50°, 350 m, Fras-Navršnik)
Stenar – prvenstvena smer Belo upanje (4+, 90°/60°-80°, 800 m, čas plezanja 9 ur, Kohn-Šumnik s soplezalci)
Možnica (vrh polic) smer Bele sanje (IV/IV+, 90°/65°-85°, 750 m) dobi prvenstveno varianto (300 m direktnega izstopa) v navezi Vlado Fras in Blaž Navršnik
Ponovitev Walkerjevega stebra (Navršnik-Lorenčič*)
1999 Dolgi hrbet, Jesenski encijan (-VI, prva ponovitev, Navršnik-Flašker)
Odprava KOTG »Gjačung Kang (7952m)« katere član je tudi Blaž Navršnik – doseže Zero Peak (6700 m), Siguang Ri Šar (6800 m)
Ponovitev Lambade (Navršnik-Šumnik)
2000 Člani Blaž Navršnik, Niko Šumnik, Mitja Plohl in Samo Žnidaršič sodelujejo na mariborski alpinistični odpravi na Anapurno III, kjer pa jim zaradi slabega vremena ne uspe priti na vrh
2001 Niko Šumnik zmaga na tekmi Ice extreme v Solčavi
Blaž Navršnik je s skupino slovenskih alpinistov plezal na Škotskem
Mini mariborska alpinistična odprava v Bolivijo in Peru, v sestavi Beno Vajdič in David Podgorelec*, osvojita Pico Austria (ok. 5300 m), Condoriri (5696 m) in Piramide Blanca (5300 m)
2002 Niko Šumnik ponovno zmaga v hitrostni tekmi Ice extreme v Solčavi
Navršnik, Brezovnik, Vajdič in Flašker obiščejo Chamonix, plezajo v Courtih, vzpon na Mont Blanc jim prepreči podor serakov
Opomba : Z zvezdico (*) so označeni soplezalci iz AO Kozjak
Več o zgodovini našega odseka lahko izveste v zborniku, ki smo ga izdali ob naši 40. letnici leta 2002.
