SEVERNA STENA Grandes Jorasses predstavlja nedvomno največji zimski problem v Alpah. Po uspešnih zimskih vzponih v severnih stenah Eigerja in Matterhorna je vzpon čez Walkerjev steber najlepši sen najboljših plezalcev današnje dobe.
V letošnji zimski sezoni so bili trije poizkusi v tej steni. Pri zadnjem je bil udeležen tudi naš alpinist Aleš Kunaver.
Prvi poizkus francoske naveze v februarju ni uspel. Tik pred zaključkom zime. V drugi polovici marca je bila v steni druga francoska naveza (Berardini, Magnone in še trije udeleženci). Bili so odlično opremljeni, saj je njihovo opremo nabavila FFM (Fédération Française de la Montagne). Taktika: nagel vzpon v nekaj dneh z lahko opremo. Uspeh — trije raztežaji. Tretji poizkus je bil 20. marca. Udeleženci: Aleš Kunaver, študent, John Harlin, slikar, Garry Hemming, študent, in Konrad Kirch, študent. Vznožna ekipa je štela 3 člane. Zelo zanimiva druščina iz vseh vetrov, ki se je prvič sešla na lanskem filmskem festivalu planinskega filma v Trentu in sklenila v mednarodni navezi preplezati Walkerjev steber. Vzpon naj bi imel ekspedicijski značaj v dveh etapah. Prva etapa: preplezati prvih 300 m stene, jo opremiti s fiksno vrvjo, spraviti ves material v steno in sestop. To so opravili 20. marca. Naslednji dan se je vre-me sprevrglo. Nov sneg je poslabšal že itak slabe snežne razmere, tako da bi za vzpon rabili najmanj 7 dni, kolikor bi sploh šlo. Hrane so imeli 18 000 kalorij na osebo. 22. marca sta Kunaver in Kirch vstopila ponovno in spravila vso opremo v dolino. S tem je bil poizkus končan. Plezalci so se vrnili v Chamonix z namenom, da prihodnje leto ponovno poizkusijo.
Zanimive so bile še snežne razmere. V stenah je bilo ogromno ledu in sneg pred vremenskim preobratom v glavnem spihan, na ledeniku Leschaux pa velike množine pršiča, tako da so do vstopa prišli le s smučmi.
NA TEČAJ za visokogorsko smučanje v Egstligenalp (Švica) v marcu 1962 je PZS poslala Franceta Zupana.
ŠE ENA alpinistična fantovščina je bila februarja v Tamarju. V prijetnem večeru so številni alpinisti voščili srečo v zakonski navezi alpinistu Jožetu Repiču, članu Akademskega AO.
Alpinistični odsek PD Celje je organiziral v avgustu 1961 štiričlansko odpravo v Mt. Blanško skupino.
Člani odprave: Dušan Kukovec, Vili Svet, Golob Lojze, Golob Janez. Ti so se mudili v Alpah 14 dni od 8. do 22. avgusta 1961. Odpravi celjskih alpinistov se je pridružil član mariborskega AO »Obrtnik« Vanč Potrč. Odprava je hotela izvesti nekaj vzponov v Mt. Blanškem pogorju.
Opravljene so bile štiri ture:
1. Vzpon na Aig. du Toule (3537 m)
2. Francoska normala na Mt. Blanc (4810 m)
3. Prečenje grebena Mt. Blanca in vzpon na vrh Mt. Blanc (4810 m)
4. Vzpon na Dent du Géant po normali (4114 m)
Vrhovi, na katerih so bili člani odprave:
1. Aig. du Toule (3537 m)
2. Mt, Blanc du Tacul (4249 m)
3. Mt. Maudit (4468 m)
4. Mt. Blanc (4810 m)
5. Dent du Géant (4114 m)
Vsekakor je bila bera tur majhna za sorazmerno dolgo bivanje v Alpah. Glavni vzrok za to je bilo slabo vreme in neizkušenost.
ALPINISTIČNI ODSEK PD ŠOŠTANJ
Naš alpinistični odsek deluje že drugo leto. Odmaknjenost od Savinjskih in Julijskih Alp mu otežuje delo. Toda kljub temu šteje danes odsek tri člane in pet pripravnikov, skupaj torej 8 plezalcev.
Skupaj torej 14 letnih in 8 zimskih vzponov na vrhove.
Dejavnost alpinističnega odseka se je v lanskem letu omejila predvsem na vzpone v stenah nad Okrešljem in dolino Vrat v Triglavu. To pa zato, ker nam je najbližja prav Logarska dolina s svojim alpinističnim eldoradom Okrešljem, dolina Vrat pa zaradi tega, ker so se nekateri člani hoteli udeležiti alpinističnega tabora, ki je bil prezgodaj zaključen, in so tako samostojno opravili nekaj vzponov v Triglavu.
Poleg te dejavnosti je odsek skušal, da ustanovi samostojen mladinski odsek, vendar mu ni uspelo in tako je tudi v letu 1961 ostal MO pod okriljem dejavnosti AO. Sedaj imamo dva mladinska vodnika, ki sta opravila uspešno svojo preizkušnjo, izpit. Člani pa so tudi pomagali pri adaptaciji Doma na Slemenu, pri markacijski dejavnosti in drugih delih, ki jih je organiziralo društvo. S strani UO PD smo bili deležni vsestranske materialne kakor tudi moralne podpore, za kar zaslužita vse priznanje tov. predsednik in tajnik, ki sta v splošno zadovoljstvo vsega članstva AO tako z interesom sodelovala.
(Predsednika tov. Stegnarja ob slovesu s predsedniškega mesta in ob slovesu iz Šoštanja AO PD Šoštanj predlaga za častnega člana PD Šoštanj.) AO je v letu 1960/61 prejel za nabavo opreme in dopolnitev opreme ca. 90 000 dinarjev.
AO je na občnem zboru sprejel naslednje naloge:
— vzgajali bomo kadre, ne samo alpinistične, temveč tudi mladino v MO, kjer bo bodoče žarišče AO;
— pomagali bomo pri izvedbah predavanj in sami organizirali nekatera predavanja po šolah za mladino;
— vodili bomo izlete v planinske predele, predvsem one, ki so planirani po šolah v okviru JPI;
— pomagali bomo pri organizaciji mladinskega tabora, sodelovali kakor doslej pri akcijah koordinacijskega odbora Mež. Drav. doline;
— skrbeli bomo za redno izmenjavo društvene propagandne omarice in s tem dajali članstvu obračun svoje dejavnosti;
— pomagali bomo pri izvedbi večjih skupinskih izletov v Savinjske in morda celo Julijske Alpe;
— udeležili se bomo turnega smuka;
— izvedli bomo plezalno šolo in nato začetniški alpinistični tečaj ter se udeležili republiškega tabora.
Predračun za potrebe MO in AO znaša skupaj 395 000 din.
Jože Melanšek
