Alpinistične novice 9/1995

K2 – grenko zmagoslavje. Že šesta Vikijeva knjiga

Še eno prijetno branje za ljubitelje gorskega sveta – Posvetilo Boštjanu Kekcu – Izid malo pred njegovim vnovičnim odhodom v Himalajo
»Dokler nisem leta 1986 prvič videl gora Karakoruma, si nisem predstavljal, da je Himalaja lahko tako drugačna … Nepalska Himalaja je lepa in mogočna, Karakorum pa grozeč in veličasten. Le napori, nevarnosti in sreča ob doseženem vrhu so si v nepalski in karakorumski Himalaji podobni.« To so uvodna »opozorila« avtorja najnovejše planinske knjige Vikija Grošlja, ki je od daljnega 1975, ko se je prek južne stene povzpel na Makalu, res dodobra spoznal to najvišje gorstvo sveta. Kar desetkrat je bil na (samostojnih) osemtisočakih; le nekaj na svetu jih je, ki se še lahko ponašajo s čim podobnim. Prav sedaj pa odhaja pod Anapurno, osemtisočak, na katerega so se ljudje najprej povzpeli, za slovenski alpinizem pa bo v vsakem primeru na vrsti zadnji.
»A smrti soplezalcev so zame v obeh Himalajah enako strašne.« Do leta 1993, ko je bilo na KS preplezanih osem različnih smeri in je bilo na vrhu (le) 79 gornikov, jih je na gori umrlo kar 28. Pod številko 29 pa je v to črno knjigo zapisan tudi naš človek, Boštjan Kekec, ki mu je tudi posvečena ta knjiga z jasnim sporočilom podnaslova Grenko zmagoslavje.
Tudi ta knjiga je – kot na splošno vsa pisanja Vikija Grošlja – prijetno berljiva, brez nepotrebnega besedičenja in z jasno opredeljenim zaporedjem opisovanja. Natisnjeno je na kvalitetnem papirju in tudi fotografije so sedaj primerno odtisnjene in lepo dopolnjujejo zračen, lahko berljiv tekst. Knjigo je izdal in založil Co Libri iz Ljubljane, urednik pa je bil Vasja Kraševec. Že kar simptomatično pa je, da tudi v kolofonu te edicije ni podatkov o lektorju, pa tudi korektor bi se lahko malo bolj potrudil. Sicer pa ima »K2« 150 strani formata 20 cm x 24 cm, 81 barvnih fotografij, trdo vezavo, dopadljivo naslovnico … Na koncu je še poročilo odprave v angleščini (prevod Sergej Prešern) s seznamom tistih, ki so odpravo omogočili in troje preglednic. Za njih« urednika« so poiskali kar Baska, pretežno v Angliji živečega Xavierja Eguskitza. V njih je večina podatkov, ki navadno zanimajo tiste, ki že iz strokovne literature ne poznajo dovolj podrobno zgodovine druge najvišje gore sveta K2 (Čogori, ime domačinov oziroma v jeziku Balti, ki po naše pomeni nekako Veliko gora, je žal skoraj povsem utonilo v pozabo!). Naštete so vse odprave, ki so se do sredine lanskega leta zvrstile pod goro in na gori, ne manjka seznam tistih (z »narodnostjo«, datumom pristopa, smeri vzpona in vodjem odprave), ki so bili na gori in na koncu še podoben seznam onih, ki so izgubili življenje na njej.
»K2« stane v maloprodaji 4750 tolarjev, naročiti pa jo je mogoče tudi direktno pri avtorju: Viki Grošelj, Justinova 8, 61210 Šentvid, tudi po telefonu (152-13-92).

FRANCI SAVENC

PLANINSKE AKCIJE, POSTOJANKE 1995
Kot vsako leto je tudi ob letošnjem novem letu Planinska zveza Slovenije (PZS) izdala prikupno brošuro s praktičnimi podatki in navodili za planince pa tudi za alpiniste, saj so v seznamih navedena tudi zavetišča in bivaki. Žal le, da niso navedene tudi vse zimske sobe v kočah. V prvem delu so kronološko navedene dve skupini akcij. Prvo so planinske akcije planinskih društev (172), katere so namenjene vsem planincem. Sledijo pa vzgojno-izobraževalne akcije PZS (49), pri katerih je udeležba določena z javnim razpisom. Tako velikega števila prireditev PD v Sloveniji in njihove krovne organizacije smo lahko le zares veseli.
V nadaljevanju brošura prinaša nekatere koristne podatke v naslednjih seznamih: obvezne kontrolne točke Slovenske planinske poti in Razširjene slovenske planinske poti, imena članov v organih PZS, planinske edicije, ki jih lahko nabavite pri Planinski založbi ter ugodnosti pri nakupu le teh (A člani lahko dobijo to brošuro brezplačno).
Na zadnjih straneh pa so v preglednici navedene vse planinske postojanke v Sloveniji (165) z ustrezno nadmorsko višino, natančnim naslovom PD in upravnika oz. oskrbnika postojanke s telefonsko številko ter režimom obratovanja. PZS priporoča vsem koristnikom teh podatkov, da jih pred odhodom na pot dodatno preverijo, ker za njihovo točnost ne odgovarjajo.

CIRIL VELKOVRH

ALPINISTIČNE NOVICE

Nova slovenska smer v Patagoniji
Marko Prezelj (AO Kamnik) in Andrej Štremfelj (AO Kranj) sta 6. februarja stopila prav na vrh Severnega stolpa v patagonski skupini Paine. Nanj sta priplezala po novi smeri, ki sta jo imenovala Rojen pod radovedno zvezdo. Visoka je 800 metrov. Pozimi 1987/88 so to smer poskušali preplezati že Edo Kozorog. Matjaž Ravhekar in Ivan Rejc, vendar pa so morali zaradi slabega vremena odnehati 250 m pod vrhom. Prezelj in Štremfelj sta prišla v bazo 18.1. V steno sta vstopila 21.1. Spodnjih 450 metrov sta več dni opremljala s fiksnimi vrvmi. 2. februarja sta zadnjič vstopila v steno in v štirih dneh priplezala do vrha. Novo smer sta ocenila s povprečno oceno VI, A2. Najtežje prosto mesto ima oceno VI+, najtežje tehnično pa A4-. Domov se bosta vrnila 1. marca.

(M.P.)

Popravek
Prejšnji ponedeljek je v drugem delu članka o novi smeri v Velikem Špičju prišlo do manjše napake. Oblak in Rupar nista preplezala Zelenih slapov, temveč Zapotoški slap. Podatki o drugih vzponih pa so bili točni.

(M. P.)

Alpinistična šola
Uvodno predavanje alpinistične šole AO Kozjak iz Maribora bo 1. marca ob 18. uri v društvenih prostorih na Orožnovi 2 (vhod s strani Slomškovega trga). Šolo, ki bo trajala 3 mesece, bosta vodila Viktor Hribar in Sašo Puhmajer. Poleg teoretičnih predavanj bodo v okviru šole organizirali več izletov v plezališča in stene v okolici Gradca.

(M. P.)

Umetna stena v Polju
Kratka (balvanska) umetna stena na OŠ Zadobrova v Novem Polju v Ljubljani bo med 26.2. in 3. 3. odprta vsak dan med 19.30 in 21.30 uro. Vstopnina za posameznike bo 150 tolarjev. Termine lahko rezervirate pri Juretu Dežmanu ( 485 064) ali pri Primožu Grilcu (484 165).

(M. P.)

Fotografski razstavi
Mariborski alpinist in fotograf Boris Strmšek je imel februarja dve razstavi fotografij, ki jih je posnel na lanski odpravi na Anapurno III. Prva razstava z naslovom Nepalski otroci je bila v Foto salonu Maribor od 27. 1. do 24. 2. Druga razstava z naslovom Od riževih polj do ledenih gora pa je bila od 5. 2. do 23. 2. v Novinarskem klubu Maribor. Sponzorji razstav so bili Katedra, Jeklotehna Mb., Študentski servis Mb. in Euromicron.

(M. P.)

Celjska v Planjavi
Silvo Babič (AO TAM) in Špela Hleb (AO Kozjak) sta 8. 2. preplezala Celjsko smer (IV/III, 500 m) v severni steni Planjave. Smer sta preplezala po trdem snegu. Na Kamniškem sedlu, kjer se smer konča, ju je zajela tako gosta megla, da sta morala sestopiti v Kamniško Bistrico.
Isto smer sta 12. 2. ponovila Boris Lorenčič in Boris Strmšek (oba AO Kozjak). Noč pred vzponom je snežilo, zato so se čez steno ves čas usipali pršni plazovi. Zaradi odjuge so bile razmere bolj slabe in na nekaterih mestih snega sploh ni bilo več. Zgornjih 150 metrov sta preplezala v temi, ko je bilo hladneje in so se razmere izboljšale. Prespala sta v zimski sobi na Kamniškem sedlu, nad katero sta bila močno razočarana, saj je zelo vlažna in mrzla. Naslednji dan sta sestopila v Logarsko dolino.

(M. P.)

Tschadova v Turski gori
Robi Ferk in Miran Žemljic (oba AO Kozjak) sta 12.2. preplezala Tschadovo (II, 350 m) v severni steni Turske gore. Razmere so bile slabe. Dolga prečnica v zgornjem delu stene je bila brez snega.

(M. P.)

V južni Franciji
Andrej Grmovšek (T.E.R.R.A. SPORT, AO Kozjak), Andrej in Polona Vuk (oba AO Kozjak) ter Krešimir Doždor (ŠK Univerzum, Varaždin) so deset dni plezali v plezališču Cimai v južni Franciji. Nad plezališčem, v katerem prevladujejo rahlo previsne plošče z obilico majhnih poči, so bili navdušeni. Posvetili so se predvsem plezanju na pogled. Grmovšek je na ta način preplezal eno smer z oceno 7b+ (IX-) in štiri z oceno 7b, drugi pa so bili uspešni v smereh, težkih do 7a. Ogledali so si tudi plezalno področje Luminy, ki je izredno lepo in nudi raznovrstno plezanje:
Andrej Grmovšek je bil v lanskem letu uspešen tudi v domačih plezališčih. Na pogled je plezal do 7b/b+, z rdečo piko pa je preplezal Guernico (8a oz. IX+/X-) v Kotečniku in enako ocenjen Oktoberfestv Mišji Peči.

(M. P.)

Nove smeri v Iškem Vintgarju
V zgornji steni nad Iškim Vintgarjem (področje B v vodničku Plezališča Slovenije) so člani AO Rašica lani opremili nekaj novih smeri in preplezali dva stara projekta. Projekt v skrajno levem delu se sedaj imenuje Svitova smer (7b+). Preplezali so še projekt levo od Zajede nad kočniki. Smer so imenovali Črna muca (7b). Poglejmo še nove smeri, ki bodo bolj dostopne širšemu krogu plezalcev kot prej omenjeni. Smeri Pesek v očeh so dodali še drugi raztežaj (6c). V desnem delu pa so popolnoma nove smeri Helenca (6b), Jaslice (6b+), Oltarček (6b) in Cepetavček (6a).

(M. P.)

Komercialne odprave
Alpinistične odprave, ki jih razpisujejo različne agencije in pri pripravi katerih udeležencem ni potrebno sodelovati, so vse pogostejše, njih cilji pa segajo tudi do najvišjih gora. Znana angleška »Out There Trekking Ltd« iz Sheffilda organizira letos n.pr. kar 16 akcij. Odpravi na Čo Oju (8201 m) in Šiša Pangmo (8027 m) trajata vsaka po 43 dni, cena na udeleženca pa je 5500 funtov. Vzpenjanje na Makalu II (7678 m) vam omogočijo za 3995 funtov, 30-dnevno na Pik Komunizem (7495 m) in ali Korženevske (7105 m) za 3195, nekaj krajše (23 dni) na Leninov vrh (7134 m) pa je 2400 funtov. Le malo dražje je tritedensko popotovanje v Bolivijo z vzponoma na Huayno Potosi (6097 m) in Humani (6463 m). Za popotovanje do vznožja in vzpon na Aconcaguo (6959 m), najvišji vrh Amerike, predvidevajo 23 dni, cena pa je 2695 funtov. Sto funtov manj stane enako dolga odprava na najvišji vrh Severne Amerike Mt. McKinley (6194 m) … Za tritedenski zimski alpinistični tečaj na Škotskem pa je treba odšteti 295 funtov.

(RS)

Dvakrat na Čo Oju
Letos pričakujemo kar dve akciji, ki imata za cilj vzpon na Čo Oju (8201 m) in to iz Tibeta po Normalni smeri. 12. marca bo odpotovala odprava, ki so jo pripravili v AO IMPOL iz Slovenske Bistrice (vodja Danilo Tič), 11. avgusta pa bo odšla na pot Hrvaška odprava pod vodstvom Darka Berljaka. Prvi bi se zaradi kratkega roka praktično težko še lahko kdo pridružil (ev. informacije 062/814 420), čeprav število udeležencev to dopušča. Za drugo pa je še dovolj časa in glede na zanimanje je celo zelo verjetno, da se bosta hrvaškim alpinistom pridružila tudi vsaj eden ali dva iz Slovenije. (Informacije na Hrvatskem planinarskem savezu, 00385 41 448-774).

(RS)

Napiši komentar

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja