Ne samo Kredarica, temveč tudi skrb za druge domove
Planinsko društvo Ljubljana-Matica je ob svoji osrednji nalogi opravljalo vzdrževalna dela na Komni, pri Savici in drugje
LJUBLJANA – Planinsko društvo Ljubljana – Matica, ki je naslednik osrednjega društva SPD, je še danes naše najštevilnejše planinsko društvo z 8.248 člani. Upravlja kar 5 planinskih postojank, in sicer na Kredarici, v dolini Sedmerih Triglavskih jezer, na Komni, pri Savici in v Kamniški Bistrici.
V jubilejnem letu je matično planinsko društvo skoraj v celoti obnovilo, prenovilo in predvsem povečalo Triglavski dom na Kredarici, ki je zdaj naša najvišja, največja in najsodobnejša gorska postojanka, odprta vse leto Dosedanji stroški gradnje doma z vodnim zbiralnikom vred znašajo 77 milijonov dinarjev. Potrebno bo še okrog 13 milijonov dinarjev leta 1986, ko bodo dospele zadnje anuitete za izposojena sredstva.
Gospodarska dejavnost društva je služila interesom članstva in organizirani dejavnosti odsekov. Naraščanje stroškov se je poznalo tudi v planinskem gospodarstvu, ki nima gostinskih namenov, temveč oskrbo in prenočevanje obiskovalcev koč. Vse planinske postojanke društva izkazujejo aktivo, edino dom v Kamniški Bistrici kaže zadnja leta slabše rezultate. K finančno nižjemu prihodku vseh planinskih postojank je prispevalo tudi dejstvo, da je Triglavski dom na Kredarici obratoval takorekoč skozi vso sezono na gradbišču.
Gradbena investicijska in vzdrževalna dela niso bila zanemarjena tudi v Domu na Komni, v koči pri Savici, v koči pri Triglavskih jezerih in v domu v Kamniški Bistrici, v skupni vrednosti 4.066.550,00 din.
Alpinistični odsek združuje sto članov, 79 članov in 21 članic. Alpinistično šolo s predavanji in alpinističnimi turami je obiskovalo 60 tečajnikov, izpit za pripravnike s potrebnimi vzponi pa je opravilo le 17 tečajnikov. Povprečno so člani AO Matica opravili vsak po 25 vzponov. V preteklem letu je bilo opravljenih tudi 20 prvenstvenih vzponov in 208 vzponov VI. težavnostne stopnje. V tujih gorah je bilo izvedenih 130 vzponov. Vrh alpinistične dejavnosti je društvena himalajska odprava na Gangapurno s prvenstvenim vzponom čez steno. Posamezni člani odseka so sodelovali tudi v drugih odpravah.
Mladinski odsek društva ima sekcije na osnovnih šolah: France Bevk, Boris Kidrič, Valentin Vodnik, Trnovo, Bičevje, Boris Ziherl in Prežihov Voranc, ki so skupaj z mladinskim odsekom izvedle 19 izletov za osnovnošolce, same pa še 20 lastnih izletov. Tudi sekcije na srednjih šolah so organizirale 6 lastnih izletov in 10 izletov skupno z mladinskih odsekom. Mladinski odsek je organiziral 2 zimski planinski šoli na Uskovnici za srednješolce, enoletno planinsko šolo za osnovnošolce na Veliki Planini in enoletno planinsko šolo v Trenti za srednješolce. Skupno je na teh šolah sodelovalo 115 mladih planincev. Markacijski odsek je med najaktivnejšimi v Sloveniji. Markacisti so svoje delo osredotočili na tri terenske akcije: Triglav, Lepo Špičje in na območju Komne. V teh akcijah je sodelovalo 26 markacistov: Triglav, Lepo Špičje in na območju Komne. V teh akcijah je sodelovalo 26 markacistov. Popolnoma so obnovili pot Kredarica-Triglav, dalje pot Triglav-Dolič, pritrdili so Aljažev stolp, očistili Staničevo zavetišče, zavarovali pot Prehodavci-Velika lepa Špica, obnovili zavarovanje na poti Velika lepa Špica – Koča pri Sedmerih Triglavskih jezerih, premarkirali pot koča pri Sedmerih jezerih-Kanjavec in v okolici Kanjavca obnovili napisne drogove ter markirali, izžagali in pregledali poti na območju Komne.
Odsek za varstvo narave in gorsko stražo je priredil tečaj s predavanji in strokovnimi ekskurzijami, ki ga je obiskovalo 35 planincev. Člani odseka so sodelovali pri akcijah PZS in očistili vrh Triglava in okolico koč, ki jih upravlja društvo.
Propagandni odsek je sodeloval pri proslavah 90-letnice društva, zlasti pri akademiji v Slovenski filharmoniji, pripravil pa gradivo za društveno številko Planinskega vestnika, sodeloval pri izdelavi društvenega prapora, pripravil društveno izložbo in sodeloval v dnevnem tisku.
Izletniški odsek je vsako leto med najbolj delavnimi. Priredil je 35 nedeljskih, 6 sobotnih avtobusnih, 14 dodatnih sezonskih in 7 raznih večdnevnih izletov in 11 spominskih pohodov s 4241 udeleženci. Izleti so tudi v zimskem času, ob ponedeljkih zvečer pa se najbolj aktivni izletniki zberejo v društvu in prikazujejo svoje diapozitive.
Predavateljski odsek je imel 20 predavanj, ki si jih je ogledalo 4000 ljudi. Odsek je star leto manj kot društvo in skrbi za kulturno razvedrilo članov in ostalih obiskovalcev. Tako izletniški kot predavateljski odsek izdajata svoje mesečne programe.
DR. TONE STROJIN
2. seja GO PZS
LJUBLJANA – Izvršni odbor Planinske zveze Slovenije je na zadnji seji podprl predlog, naj bo 2. seja glavnega odbora 12. maja. Program, ki je pripravljen, obsega kar 17 točk in obeta živahno razpravo. In da bo kar najbolj konkretna, so sklenili, naj bodo gradiva razposlana že prve dni aprila.
OD TOD IN TAM
Karta za planince
SENOVO – PD Bohor je za občni zbor pripravilo lično (vezano) poročilo, kar potrjuje njihovo prizadevnost. Na izlete in tabore so popeljali več kot 5.400 članov, pripravili tabore, smučarske tečaje in podobno. Imajo planinske skupine v DO – posebno aktivna je v Elektrarni Krško – in šolah.
Občinska konferenca SZDL Krško jim je za to podelila priznanje OF. Podelili pa so tudi častna znaka MDO, in sicer Lojzu Stihu in Albini Makovec. Predstavili so občinsko karto v planinski varianti, na kateri je vrisana tudi planinska pot borb in zmag (150 din). Za predsednika so izbrali Milana Mahovneta.
Spominske razglednice
Pravzaprav gre za razglednice, ki so namenjene obiskovalcem Snežnika in okoliških krajev, vendar pa so motivi še posebej izbrani, tako da slikovito predstavljajo vrh, na katerega se prebivalci Ilirske Bistrice tako ponosni. Planinci so doslej izdali že tri take razglednice in jih posvetili proslavljanju stote obletnice rojstva rojaka – planinca Bogumila Brinška, ki mu bodo letos v decembru posvetili teden dni prireditev pod simboličnim naslovom, v katerem je zajeta Brinškova dejavnost – gore, jamarstvo, fotografija – »Po poteh Bogumila Brinška«.
Varstvo narave
Zbor načelnikov odsekov za VN in GS ter inštruktorjev VN je prestavljen za dva tedna. Organizirali ga bodo 8. aprila in ne 25. marca, kot je zapisano v razpisu, ki so ga udeleženci prejeli s koledarjem PZS.
Zbor bo v Kamniški Bistrici. Poleg običajnih poročil in razprave pripravlja komisija za VN in GS PZS še dve predavanji in ekskurzijo po dolini Kamniške Bistrice.
Cilj je Lotse Šar
PRAGA – Sredi februarja je v Nepal odpotoval s tovornjakom prvi del češkoslovaške odprave, ki se namerava v predmonsunskem času povzpeti na Lotse Šar (8398 m). To je (po Makaluju) šele druga njihova zvezna odprava, šteje 18 članov, vodi pa jo zaslužni mojster športa Ivan Galfy. Zanimivo je, da so si za cilj izbrali južno steno tega vrha, ki je dobro znana kot podaljšek tistega dela, Lotsejeve, ki so jo plezali naši. Na Lotse Šar so se (po JV grebenu) prvi in doslej edini povzpeli Avstrijci leta 1970.
Manaslu pozimi
ZAKOPANI – Riszard Gajevski in Maczej Berbeka sta se 12. januarja povzpela na Manaslu (8163 m), in to po JZ smeri iz leta 1972. Vodja 11- članske odprave Lech Komiszewski je povedal, da je bil to prvi zimski pristop, obenem pa tudi prva ponovitev te težke smeri. Ob tem pa so sneli še izredno težke razmere – v šotoru je temperatura padla na -32CC, občasno pa je pihal veter tudi s hitrostjo okoli 200 km/h.
Predsedstvo se bo sestalo
BEOGRAD – Predsednik Planinske zveze Jugoslavije Dragan Pejčinovič (Priština) sklicuje sestanek predsedstva PZJ 10. t. m. v Beogradu. Tudi dnevni red tega sestanka je zelo obsežen, sicer pa se predsedstvo že dolgo ni sestalo, konec maja pa naj bi bila tudi skupščina PZJ.
ALPINISTIČNE NOVICE
Za boljše podatke
Komisija za odprave mednarodne zveze planinskih organizacij UIAA, ki jo vodi Silvia Buscaini Metzeltin, bo 1. maja letos v Trentu priredila posvetovanje o alpinističnih arhivih. Vabijo vse, ki se ukvarjajo s takimi arhivi v okviru organizacij, pa tudi »privatnike«. Sodelovanje resnično postaja vse bolj aktualno, podatkov je vse več, vrtoglavo pa naraščajo tudi potrebe. Posvet bo v okviru tradicionalnega mednarodnega festivala planinskih in raziskovalnih filmov (29. 4.-5. 5. 1984)
Južni greben Manasluja
Kot sporoča Stipe Božič iz Splita, so na najboljši poti, da uresničijo tudi odpravo »Manaslu 84«. Na pot naj bi odšla le četverica – Stipe Božič in Edo Retelj iz AO Mosor in Viki Grošelj ter Aleš Kunaver iz AO Ljubljana- Matica. Šerp ne bi imeli (le sirdarja), nosačev le 20, pa tudi vzpon načrtujejo na alpski način. Odprava naj bi trajala največ poldrugi mesec. Njihov cilj pa je vendarle J greben Manasluja (8163 m). Nemška odprava, ki je poskušala lani jeseni, namreč ni prišla mnogo višje, kot so prišli pred nesrečo v predmonsunskem obdobju.
Novo vodstvo AO Rašica
Na rednem občnem zboru AO Rašica so za novega načelnika izvolili Andreja Žnidaršiča, njegov namestnik pa bo Janez Kastelec. Zanimive pa so tudi njihove ugotovitve za lansko leto. V letu 1983 je bilo aktivnih 45 članov, ki so opravili 945 tur. Z zadnjo številko niso posebno zadovoljni, saj je nižja kot leto poprej, pa tudi vzponi so bili manj kvalitetni (razen zimskih vzponov nad Chamonixem in v Andih). Toda šola, s katero so začeli novembra lani, lepo obeta, imeli so tudi že več skupnih tur, zato računajo, da bo kmalu spet bolje.
V spomin P. Kemperla
Na Gobavici nad Mengšem so 28. februarja pripravili tradicionalno smučarsko tekmovanje – tokrat že četrtič – za memorial pokojnega kamniškega alpinista in gorskega reševalca Pavla Kemperla. Tekma je lepo uspela, čeprav vreme ni bilo dobro, najhitrejši pa so bili Tone Trobevšek, Matjaž Veselko (oba GRS Kamnik) in Cveto Jagodic (AO Mengeš). Tudi ekipno so se najbolje odrezali člani postaje GRS iz Kamnika, drugi so bili člani AO Mengeš, tretji pa iz AO Domžale. Zvečer ob 19. uri je bilo v Mengšu tudi predavanje. O »Patagoniji 83« je predaval Janez Jeglič.
Dopolnila in korekture
Iz AO Jesenice se je oglasil Davorin Praprotnik, ki je sporočil več pomembnih dopolnil in korektur vodnička Vršič. Skrita grapa (465.03) je bila prvič preplezana že 18. julija 1979 (Janez Kunstelj in Davorin Praprotnik, III/II), plezalca, ki sta omenjena v vodniku sta opravila torej le I, ZP. Drugo pa sta realizirala Beni Ravnik ter Darko Obid, tako da je bil vzpon članov AO Rašica, o katerem smo poročali pred tednom dni, šele 3. ZP. Franc Langerholc je korigiral tudi poročilo o 1. ZP Kamenkovega kamina. To smer (462.03) sta namreč 2. marca 1980 preplezala s Sandijem Blaznikom. Le za ime nista vedela, pa sta poročala o 1. ZP »Neznane smeri v JV steni Nad Šitom glave.«
Napaka je bila tudi v zapisu o vzponu naveze AO Železničar (Grapa med Poncama). Plezali niso v gorah Martuljka, temveč nad Tamarjem. Ponovili pa so Uroševo grapo v Srednji Ponci.
Skupna tura AO Škofja Loka
Med skupno turo članov AO Škofja Loka na Vršič so plezali predvsem »standardne« smeri: Uroševo grapo, Butinarjevo itd. Zvone Peterlin in Uroš Rupar pa sta ponovila Trmasti kamin v Nad Šitom glavi. Za to smer pa smo prejeli več opozoril, da bi veljalo raje obdržati ime po prvih plezalcih (Perčič-Zaplotnik), ker je bolj uveljavljeno. K oceni bi veljalo dodati AO, saj večina uporabi zabito zagozdo.
Zvone Peterlin je bil pretekli mesec ponovno v stenah nad Splitom. Tokrat je plezal v Mosorju in med drugim opravil tudi prvenstveni vzpon (Loška pot, ne smer, ker ni uporabil nobenega klina, dve mesti, V-, sicer III-IV).
Grapa ovčarja Marka
Člani AO Jesenice so v okviru AŠ opravili prečenje Kepe (2143 m) v Karavankah s sedla Mlinca na Belco. Davorin Praprotnik in Beni Ravnik sta 14. preteklega meseca preplezala v karavanškem Srednjem vrhu (1799 m v osrednjem delu nad Završnico) grapo, ki doslej, kakor kaže, še ni imela obiskovalcev. Zanimiva je le pozimi, (III, 45/30-40°, 650 m) predlagata pa ime po ovčarju Marku, junaku istoimenskega dela Janeza Jalna. Člani AO so plezali tudi Uroševo grapo, sodelovali pa so tudi pri izvedbi XIX. zimskega pohoda na Stol; ponesli so venec k spomeniku J. Kodra, sodelovali pri zavarovanju pohoda itd.
V Ospu in Idrijski Beli
Andrej Lužnik in Boris Sedej sta sredi februarja v šestih urah preplezala v Osapski steni smer, ki naj bi bila Tržaška (levo od Gobe in Strehe, toda desno od Stebra spominov). Ker pa arhiva te stene še ni, o smeri podrobnosti niso znane. 21. februarja pa sta Zlatko Gantar in Sedej (vsi AO Idrija) preplezala prvi slap v Idrijski Beli (90/70-85°, 80 m), naslednjega dne pa še drugega, ki je nekoliko višji (toda lažji, 80/50-75°), doslej pa menda še ni bil preplezan.
V Savinjskih Alpah
Brata Rok in Vid Preložnik (oba Šaleški AO) sta 18. februarja (verjetno prva) preplezala Levi Lopčki slap (60-80°, 100 m) v Robanovem kotu. Iz zgorajesavinjske AS pa so sporočili, da sta Boštjan Erjavec in Tone Pavlič dan kasneje preplezala Slap pod tunelom pod Klemenčo jamo.
Lucifer največkrat
V zaledeneli Mokri peči v Martuljku (Lucifer) je bil v zadnjem času najpogosteje obiskan »slap«. V začetku februarja ga je preplezala zagrebška naveza Čujič-Kurtalj, 19. februarja ga je zmogla prva ženska naveza Vlasta Kunaver-Lidija Honzak (obe AO Matica). 23. februarja sta ga preplezala Robi Jamnik (AO Ravne) in Rok Kolar (AS Prevalje), dan kasneje pa Andrej Gradišnik (AO Ravne) in Mirko Kranjc (AO Črnuče).
Sporočilo iz Bovca
Tudi bovški člani Soškega AO so letos opravili že precej pomembnih vzponov po zaledenelih slapovih. Milan Nikolič in Robi Rot sta (1. J P) preplezal slap v Rajblu (90/70-80°, 120 m). Tomaž Kašča in Rot sta opravila 1. V prek slapu pod J steno Jerebice (80/50-70°, 300 m). Vili Črnuta in Nikolič sta – vsak za sebe – preplezala slap pri odcepu ceste v Možnico (80-80°, 120 m). Slap Mlinarica pod odcepom ceste na Mangrt (na nasprotni strani globeli) so prvi plezali Črnuta, Nikolič in Rot. Ocena: 90 (sveča, 18 m/70-0°, 100 m. Strmec sta prva preplezala (80° okoli 70 m, ostalih 30 ni 60-70°) Nikolič in Ivan Rejc, »Kaskade« pri spodnjem delu Loga pod Mangrtom pa Domen Črnuta, Nikolič in Rot (60-80°, 200 m).
Obiskali so Hochschwab
Člani AO Kozjak iz Maribora Ljubo Hansel, Miran Šubic iz Zdenko Zorič so 18, in 19. februarja plezali v Hochschwabu v Avstriji. V soboto so preplezali Wolfov žleb (II, 300 m) v Z steni Velikega Winkelkogla, sestopili pa so po Ertlerjevem (enakih težav). Naslednji dan pa so V steni Edelpitze preplezali Vzhodno grapo (50°, 300 m) in to v vzponu in sestopu ter Osrednjo grapo (40°, 300 m), po kateri so za konec tudi smučali.
Veliko različnih interesov
Za skupen odhod (okoli 25. maja) v Južno Ameriko je veliko zanimanje, prav toliko pa je tudi variant, predlogov in možnosti. Razen hrvaških alpinistov so se oglasili tudi črnogorski, verjetno se bo priključil kak predstavnik iz Vojvodine, zanimajo se tudi jamarji itd. Da bi dosegli kar najboljše možnosti, obenem pa uskladili interese, bo 7. t. m. ob 17. uri v prostorih PZS na Dvoržakovi 9/1 v Ljubljani informativni sestanek. Kandidati si bodo lahko ogledali tudi zbirko diapozitivov s podoročij, kamor naj bi bil organiziran treking. Vabijo vse interesente, tudi tiste, ki se še niso prijavili za Peru ali Bolivijo.
Že drugi planinsko smučarski servis
O Sport hobby servisu Nenada Meandžije iz Sarajeva smo že poročali. Sedaj pa so ljubitelji gibanja v naravi iz Sarajeva (in tudi drugod) dobili Še enega. Ski-planinski servis je odprl še Boris Jovanovič (Ulica Bjelave 42, Sarajevo), ki se pripravlja, da bi izdeloval tudi nekatere bolj zahtevne (kovinske) dele planinske opreme. Če k temu dodamo še, da ima nekaj podobnega v Zagrebu Vladimir Mesarič, je vprašanje, kako da v Sloveniji ni nikogar, ki bi se upal spoprijeti s tem.
Uigrana ekipa na Gangapurni
Vodja odprave Stane Belak – Šrauf je pred dnevi oddal tehnično poročilo o tej uspešni himalajski odpravi – Vrhovi vse dražji
LJUBLJANA – Pred dnevi je Stane Belak – Šrauf oddal tehnično poročilo o lanskoletni uspešni himalajski odpravi Gangapuma 1983, ki jo je ob 90-letnici organiziralo PD Ljubljana Matka. Mini odpravo v pomonsunskem jesenskem obdobju so z uspešnim vzponom na 7454 m visok vrh kronali Stane Belak-Šrauf (AO Matica), Marjan Kregar (AO Kamnik), Pavel Kozjek (AO Matica) in Emil Tratnik (AO Idrija)
Stane Belak-Šrauf, ki se je izkazal kot izvrstni organizator in animator na gori, je v svojem poročilu, ki se zaradi številnih nepredvidenih dogodkov bere kot kriminalka, poudaril izredno uigranost in zavzetost vseh članov ekspedicije. Prav zato so bili kos težavnim vremenskim razmeram z vremenskimi preobrati in orkanskemu vetru ter pomanjkljivi opremi.
»Seveda pa moram takoj povedati, da bi bili brez številnih darovalcev, bolj bosi. Prav vsem se moram zahvaliti za izredno razumevanje in seveda upamo, da nam bodo še kdaj priskočili na pomoč. Reči je seveda treba, da je postalo odpravarstvo vse dražje, saj so postale takse za posamezne vrhove, seveda v konvertibilnih valutah, že izredno visoke. Dvignili so se tudi stroški za domače spremljevalce in šerpe. Če k temu prištejemo še drago alpinistično opremo – danes že primeren nahrbtnik stane več ko povprečna mesečna plača – si lahko predstavljamo, kako bo z odpravami v prihodnje,« je povedal vodja ekspedicije.
Z Gangapurno in neverjetnim vzponom v alpskem slogu prek južne stene Daulagirija je Belak trdno zaokrožil zadnje poglavje jugoslovanskega himalaizma in obenem vzbudil tudi izredno zanimanje v tujini. Domačo alpinistično javnost seveda zanima, ali bo naš priznani alpinist in pisec, predstavil uspeha tudi v knjižni obliki.
• Odpravo na Gangapurno so omogočili – pokrovitelj Uniles Ljubljana ten SCT Ljubljana, IMF inženiring (Lj), Pletenina (Lj), Slovenijales (Lj), ZVEA (Zagorje), Elektrotehna – DO SET (Lj), Black & Decker (Grosup), Emona (Lj), Emona-mesna industrija (Zalog), Emona-močna krmila (Lj), Kompas (Lj), Plinarna Energetika – TOZD Butan plin (Lj), Iskra Commerce (Lj), Industrija usnja (Vrh), Vrplet Flere (Domž), Ilirija Vedreg (Lj), Iskra Zmaj (Lj), Slovenila šport (Lj), Inles (Rib), Naprijed (Zg), Litostroj (Lj), Odeja (S. Loka), Šešir (S. Loka), Perutnina (Pt), Tehnoimpex (Lj), Univit (Lj), Kolinska (Lj), Droga (Poti), Žito (Lj), Žito-Šumi (Lj), Lek (Lj), Fructal (Ajdov), Fructal Alko (Lj), Bayer Pharma (Lj), Helios Oljarna (Domž), Niva (Lj). Mlinotest (Ajdov), ETA (Kamn), Medex (Lj), Krka (Lj), ABC Pomurka-mesna industrija (M. Sob), ABC Pomurka tovarna mlečnega prahu (ML Sob), Mercator (Lj), Merca- tor-Grosist (Lj), Generalturist (Lj), Transport Krško (Lj), Pancommerce (N. Sad), Podravka (Kopriv), Astra – Plastika (Lj), MIP (N. Gor), Tekstil – Motvoz in platno (Gros). Slovina (Lj), ZRI Soča (Lj), Titan (Kam), IMP (Idr), Učne delavnice (Lj), Fakulteta za telesno kulturo (Lj), ŠIK (Kučevo), Prerada drveta (B. Basta), Drvna industrija (Leskov), Zemljoradnička zadruga (Ložnica), Induplati (Jarše), Torbarstvo Porenta (Vtrmase), GP Bežigrad, Planika (Kr), Rašica (Gam), Stomatološka klinika (Lj), Tosama (Domž), GG Kočevje, Dispanzer za športno medicino (Lj), TEOL (Lj), Delikatesa-Rojčeva 18 (Lj), LB«Gospodarska banka, PESA (Lj), Alpina (Žiri), Zavarovalna skupnost Triglav (Lj), Emona Center-Koseze (Lj), PZS-KOTG, Soca-oprema (Lj), Stubai (Avstrija), itd.
»Oba dosežka bomo seveda predstavili tudi v knjigi, vprašanje pa je, kdaj bomo temu delu tudi fizično kos. Še vedno urejamo številne zadeve v zvezi z zadnjo odpravo, poleg tega pa tudi službene obveznosti terjajo svoje. Pa tudi fantje, ki so sodelovali v obeh odpravah, bodo ob službi težko zmogli še kaj več.«
Šrauf se je dotaknil tudi načrtov za prihodnje. »Že letos sem se namerava! sam spoprijeti z Daulagirijem po vzhodni strani. No, vrh je za letos že razprodan, morda pa bo možno kaj takega uresničiti prihodnje leto. Kot pa sem že dejal, so cene astronomske, posebno za naše zaslužke. Računam, da bo moral zbrati vsaj 8000 dolarjev, če bi se hotel lotiti tega načrta …«
NIKO SLANA
Ponatisnili so polemiko
ZAGREB – V zadnji lanski (11-12) številki glasila PZ Hrvatske Naše planine je ponatis polemike »Alpinizem – za in proti«, ki je bila lani (predvsem) na straneh zagrebškega Vjesnika. Urednik dr. Željko Poljak je ponatis zaokrožil z uvodno in sklepno besedo.
Pa tudi na drugih straneh NP je veliko zanimivega: za jamarje o odpravi v Gouffre Berger (-1190 m), ne manjka pisanja o Reinholdu Messnerju, na zadnji strani pa je natisnjen program proslav 110-letnice organiziranega planinstva.
