Zimski obisk Zahodnih Alp ni izpolnil vseh pričakovanj
Slovenski alpinisti so sicer preplezali Super couloir, Gabarouerov ozebnik in Avstrijsko ter Švicarsko smer v les Courtes, a so hoteli več
Letošnja zima naj bi bila prelomna tudi za zimske dosežke naših alpinistov v Zahodnih Alpah, saj doslej še nismo zabeležili tur, ki bi opravičevale sloves našega alpinizma. Kar 35 alpinistov je kandidiralo za sofinanciranje Komisije za alpinizem PZS, izbranih pa je bilo le pet navez (na osnovi njihovih dosedanjih dosežkov in načrtov), in še te so bile prepuščene samoiniciativi.
Čeprav zimska sezona še ni končana, pričakujemo lahko namreč še en sunek konec meseca ali v začetku marca, bi bilo vendarle že mogoče napraviti kratko analizo in se domeniti za bodoče delo.
Najlepši dosežek je vsekakor ponovitev Super couloirja v Mt. Blanc du Taculu, ki sta ga (1. JP) 24. in 25. januarja preplezala Bogdan Biščak in Igor Škamperle, oba člana AO Postojna. Smer, ki sta jo prva preplezala Boivin in Gabarrou, je imela prvotno oceno ED+ (sedaj ED) in je v celoti visoka okoli 800 m. Vendarle jo večina pleza le spodnji – ledeni del, ima pa verjetno le kakih 30 ponovitev, večinoma pomladi (poleti je sploh nepreplezljiva), nekaj pa tudi solo.
Dan preden sta naša dva vstopila, je italijanska naveza že napela vrv prek prvega raztežaja, zato so lahko začeli plezati že v temi (1. R: V, A1, požled). Sledilo je šest raztežajev ozebnika z naklonino 80-85°, zadnji, po katerem sta se Italijana odločila za povratek, pa je bil navpičen. Naša dva sta nadaljevala, saj so bili vrh težav že ob 15. uri. Potem pa sta se v skalnem delu zaplezala (v Gervassutijev steber) in ujela ju je noč. Izplezala sta naslednjega dne in po Boccalatijevem grebenu dosegla vrh Mt. Blanca du Tacula. V megli in sneženju sta komaj še našla pot k žičnici na Aig. du Midi.
V ponedeljek 24. preteklega meseca je začela naveza Marjana Brenčič-Peter Japelj-Tone Palčič s prečenjem Mont Blanca. V idealnih razmerah so do noči dosegli Col du Brenva in naslednji dan vrh ter zavetišče Vallot. Toda Brenčičeva je med turo zbolela za pljučnico in ker tudi po daljšem počitku ni mogla naprej, začelo pa se je tudi neurje, so morali poklicati helikopter.
Tržičana Borut Bergant in Iztok Tomazin sta prišla v Chamonix, ko se je vreme že poslabšalo. Kljub slabi napovedi pa sta vendarle odšla – brez smuči, zaradi česar se jima je hudo udiralo – pod S steno les Droites. Toda komaj sta se (dve uri po polnoči 26. januarja) navezala, ju je ovila megla in začelo je plaziti. Po poldrugem dnevu predaha v argentinerski koči, sta takoj, ko se je malo izboljšalo, že spet hitela pod steno. In 27. januarja popoldan sta v nekaj več kot štirih urah preplezala (1. JZP) Avstrijsko smer (V-, 900 m) v S steni les Courtes. Že v zgornji tretjini pa ju je ujelo novo poslabšanje vremena in sestop je bil »poglavje zase«! Sestopati sta morala kar po smeri Cordier (III, 800 m) in komaj sta iz stene ušla pred nočjo.
V prvem obdobju lepega vremena sta tudi Marjan Kregar (AO Kamnik) in Aco Pepevnik (AO Celje) preplezala S steno les Courtes in sicer po Švicarski smeri (2. JZP, za Andrejčičem in Pogačarjem 1982).
Tomo Česen in Andrej Štremfelj, člana AO Kranj, sta v noči od 28. na 29. januarja, da bi izkoristila napovedan predah v neurju, preplezala (1. JZP) Gabarrouerov ozebnik v Mt. Blanc du Tacul. Vstopila sta ob 17.30 in plezala v luninem svitu, tako da sta bila ob 4. uri zjutraj že na vrhu. V spodnji polovici (60°) se jima je precej udiralo, strm srednji del (6R 70-80°) je bil živ-trd led, zgoraj pa je bil spet mehak sneg (R6 60°, ostalo III-IV, vsa smer TD+, 600 m). Ves čas ju je zasipal sneg, ki so ga prožili vetrovi. Vrh stene pa so se zaradi poslabšanja začele težave in komaj sta našla pravo pot. Začelo se je dolgo obdobje slabega vremena, v katerem je v višinah namedlo tudi po dva metra snega, in prepodilo domov tudi najbolj vztrajne.
Oblegana Grapa ob Šitah
V odličnih razmerah jo je samostojno preplezal Kranjčan Zaplotnik
Poročali smo že o (prvem) množičnem obisku Grape ob Šitah, ki je obenem pomenil drugo zimsko ponovitev in eno redkih doslej sploh. Toda hitro se je razvedelo o »njenih lepotah« in v torek, 1. t. m., je doživela tudi prvi solo obisk. V odličnih razmerah jo je preplezal Kranjčan Jernej Zaplotnik.
V soboto, 5. t. m., pa je bilo v Grapi ob Šitah kar osem alpinistov. Na začetku sta nenavezana plezala Postojnčana Bogdan Biščak in Igor Škamperle. Zadnji je izplezal na greben Travnika, prvi pa se je priključil navezi Marko Klopčič-Rok Kovač (oba AAO) in z njima izplezal po Juvanovi varianti v Šitah. Sledila jim je radovljiška naveza Mirko Pogačar-Vili Tavčar in še ena akademska Sandi Marinčič-Tomaž Škobrne, medtem ko ena naveza vzpona ni nadaljevala.
Igor Škamperle je tudi sporočil, da je pred prihodom v Tamar (3. t. m.) plezal v slapovih Pod srcem v Martuljku. Vzpon je bil visok okoli 100 m, ocenil ga je s 90/50- 70°, privedel pa ga je na greben, imenovan Na pečeh.
Iz zapisnika KA PZS
Pomladi bo seminar za inštruktorje alpinizma – uvajalni za tiste, ki bi rad postal IA in izpopolnjevalni za one, ki že imajo izpit in določene izkušnje. Razpis bo objavljen v kratkem, enako tudi program.
Zbor alpinistov bo predvidoma v petek, 1. aprila (s pričetkom ob 18. uri), v domu Svoboda – Šentvid. KA bo podelila priznanja, predviden pa je tudi razgovor o delu in načrtih ter predvajanje diapozitivov.
Načrti akcij, ki naj bi jih AO/S že predložil, so tako neenotni, da bo KA razposlala koncept – kot vzorec, ali za dopolnitev.
Bojan Pollak, načelnik podkomisije za kvalitetni alpinizem, pripravlja gradivo za javno razpravo o usmeritvi v alpinizmu (in usmeritvah v alpinizmu) ter kategorizaciji. Vzporedno pa poteka tudi razprava o gradivih »Vrhunski šport«.
KA PZS je na zadnji seji, 9. t. m., ustanovila tudi Strokovni svet, v katerega so imenovali: Staneta Belaka, Janeza Benkoviča, Boruta Berganta, Petra Markiča, Bojana Pollaka in Nejca Zaplotnika. Novo delovno telo pa bo seveda potrebno še dopolniti. Z veseljem bodo medse sprejeli vse, ki znajo in so voljni delati. Pred njimi je tudi že prva naloga: pripraviti individualne programe za vse kategorizirane alpiniste.
IA v nepalsko šolo
Komisija za odpravo v tuja gorstva PZS vabi IA, ki dobro obvladajo angleški jezik in imajo vsaj republiški razred in doseženo višino 7500 m ter sposobnost za samostojno organizacijsko delo, da prijavijo svojo kandidaturo za delo v nepalski šoli, in sicer do konca meseca. Seveda si bodo morali sami zagotoviti prosti čas (predvidoma od 20. 8. do 20. 9. 83). Obstaja pa možnost, da bo po tečaju na programu še vzpon na eno od okoliških (nekoliko višjo) gora. Vlogi je potrebno priložiti seznam tur opravljenih od 1. maja 1982, »osebni list« in tri fotografije.
V Z steni Brane
Miran Martinjak, Janez Slokan in Miro Šušteršič so 29. januarja opravili 1. (Z) P Spominske smer Minke Šimenc (VI-/V, 300 m in II, 500 m, 12 h). Skala kopna, zgoraj pa je bil led. Cof in Štebe (vsi AO Mengeš) pa sta 5. t. m. preplezala Bosovo grapo.
Vzhodna stena Brane
Vzhodna stena Brane je v letošnji zimski sezoni še posebej obiskana. Številnim smerem, ki so bile preplezane prejšnja leta, so dodali tudi dve novi. Rok Kovač (Akademski AO) med Kamniško grapo in Bovistato, Bogdan Biščak in Igor Škamperle (oba AO Postojna) pa med Stebrom počitkov in Kamniško grapo. Zadnji sta kot prva ponovila Metod (AO Mengeš) in Tone Škarja (AO Kamnik).
Iz vipavskega AO
Darko Hrovatin je opravil grebensko prečenje Košute, organizirali so skupno turo s tečajniki na Triglav in smučali po trasi Triglavskega turnega smuka. Precej so plezali tudi v ostenju nad Vršičem, posamezniki pa tudi v Kamniških Alpah. Hrovatin je 29. januarja opravil 1. P grape med Zelnaricama ter preplezal dve novi v Velikem Špičju. Med povratkom mimo Črnega jezera, je pri Beli skali našel bundo (čigavo?).
V Zeleniških špicah in Rzeniku
Marko Klopčič in Rok Kovač sta 23. januarja preplezala »slap« v Repovem kotu in nadaljevala v isti smeri (ozki ledni žlebovi – 70°, zgoraj snežni žleb) na greben Zeleniških špic. Smer, ki je visoka okoli 400 m, je verjetno prvenstvena.
Šest dni kasneje je Kovač z Janezom Sabolekom (vsi AAO) v štirih urah opravil prvo prosto zimsko (sicer pa 6. ZP in 3. PP) ponovitev Centralnega stebra v Rzeniku. Smatrata, da nobeno mesto v smeri ni težje od V+. Stena je bila pretežno kopna in preplezala sta tudi (originalno) vršno zajedo.
Vzponi Kranjčanov
Marko Česen in Zaplotnik sta v slabih razmerah (odjuga) 29. januarja opravila 1. ZP Direktne na Škofovo glavo (Kočna). Precej so plezali tudi nad Vršičem, Ručigaj pa je z Meto Meh (AO Celje, ostali AO Kranj) preplezal Centralno v Veliki Koroški Babi. Sestopila sta po Grapi. Dolenc, Jamnik, Kranjc, Markič in Štremfljeva so 29. januarja preplezali Kratko Nemško smer v Steni. (Tega dne je tod plezalo menda kar sedem navez!)
Dan kasneje so Cerkovnik, Gorjanc in Križnar opravili prečenje celotnega j grebena Košute.
Prva in druga ZP
Celjani Slavko Cankar, Brane Povše in Aleš Stopar so 27. januarja opravili 1. ZP Kačje grape v Mrzli gori. Ker po dveh raztežajih snežne vesine niso mogli preplezati mesta, ki je ocenjeno s IV+, so napravili 3R variante v desnem delu, kjer je tudi izrazita grapa. Dva dni kasneje so Povše, Stopar in Sašo Štiglic opravili še 2. ZP Tečajniške smeri v Mali Rinki.
Nekaj novic iz AAO
Slovensko smer v Steni so 22. januarja preplezali Leskošek, Marinčič, Škobrne in Sanja Vranac (Obalni AO, ostali Akademski). Kokalj in Slabe sta 24. in 25. januarja preplezala Lahovo in Zajedo usmiljenja v Vežici. 30. januarja sta Leskošek in Marinčič preplezala Kratko Nemško smer (spodaj po grapi). Pred njunim vzponom pa sta Male in Zorčič smučala po grapi v Begunjščici in po SV grapi v Vrtači. 4. t. m. sta Kladnik in Leskošek preplezala Sinji slap, naslednji dan pa Grapo v Veliki Babi.
V Planjavi in Mrzli gori
Silvo Babič in Jaka Tučič (oba AO TAM) sta 29. januarja opravila 2. P Celjske smeri (IV/III, 500 m) v S steni Planjave. 3. t. m. pa sta Tučič in Franček Knez (AO Impol) nenavezana preplezala Kocke (III, 600 m) v Mrzli gori in sestopila po Nemški smeri (II-III, 400 m). Naslednji dan sta preplezala še Piramido v Turski gori. Ponekod se jima je vdiralo celo do pasu.
Kljub slabemu vremenu so alpinisti ČSSR plezali
Še nikdar ni ena skupina opravila tolikšnega števila vzponov v Steni – Slabo vreme jim je prekrižalo še nekaj načrtov
V ponedeljek, 31. januarja, so pripotovali k nam in takoj nadaljevali v Vrata, pod S steno Triglava. Kar 19 alpinistov je bilo v obeh področnih selekcijah in češkoslovaški mladinski ekipi, pod vodstvom Jana Krcka-Honze, ki je skupino k nam pripeljal že tretjič zapored. Doslej so imeli vedno slabo vreme, kot tokrat, le da se to pot domov ne vračajo brez (odličnih) tur.
V četrtek, 3. t. m., so bili že vsi v Steni. Jindrich Hudeček (18 let) in Miroslav Mikyška (27) sta vstopila v Peternelovo smer in nadaljevala po Čopovem stebru. V petih dneh sta srečno izplezala. Milan Baldrych (22), František Čepelka (23) in Blanka Danihelkova (21) so se spoprijeli z Ljubljansko smerjo. Toda prišli so le šest raztežajev visoko, potem pa so morali zaradi snega nazaj. František Compel (21) in Oleg Duriš (22) sta vstopila v Bavarsko smer in izplezala po Nemški smeri in Zimmer-Jahnovem izstopu. Dušan Bečik (28), Jaroslav Kapoun (25), Robert Kukučka (25) in Jaroslav Zabojnik (27) so vstopili najprej v Zimsko smer (grapo ob Nemški smeri), potem pa spremenili načrt in opravili 1. ZP Zagrebške smeri (iz leta 1980). Jaroslav Kutil (26) in Richard Kaštak (26) sta vstopila v steno z namenom, da ponovita Gorenjsko smer, toda zaradi manjše nesreče sta morala že prvi dan v dolino. Jan Krch (35), Jan Pinos (22), Jiri Slavnik (25) in Jiri Švejda pa so začeli po Direktni smeri na Črni graben, toda po 200 m so se morali tudi oni vrniti. Naslednji dan so (brez Slavika) ponovno vstopili in – ostali v steni kar polnih sedem dni, do roba stene pa vendarle niso prišli, enako kot naveza Pavel Svoboda (26)-Miroslav Štepanek (29), ki je začela vzpon po Peternelovi smeri.
Trojna naveza je v drugem poskusu srečno preplezala Direktno v Črni graben in peti dan dosegla svet pod Veliko Črno steno. Tu sta bila z njimi tudi oba, ki sta začela po Peternelovi smeri, nekako na sredi pa sta prečila v njihovo in Črni graben. Toda bilo je že slabo vreme, močno je snežilo in v želji, da izplezajo po razu Osrednjega stebra, so prišli le še do Ladje, kjer je bilo že poldrugi meter novega snega. V sredo, 9. t. m., so se po Skalaški smeri oziroma v območju le-te dobesedno samo še reševali v dolino.
Uspeh češkoslovaških alpinistov je velik in točneje ga bo mogoče oceniti, ko bomo izvedeli podrobnosti ter dobili opise, ki jih bodo izročili danes, med povratkom v domovino. In kako bo to vplivalo na naš alpinizem, ki se razvija še vedno pretežno stihijsko?
Na kratko
AO Impol; 5. t. m. sta Galug in Tič preplezala Kocko v Mrzli gori, Frešer, Irena Tič in Mira Uršič pa Tschadovo v Turski gori. Sicer pa se udeležujejo delovnih akcij in pripravljajo smučarsko tekmovanje za memorial bratov Uršičev.
AO Jesenice: Jensterle, Marič, Sivc in Štraus so 12. januarja preplezali Kaminsko v J steni Nad Šitom glave (? 1. ZP). 4. t. m. sta Bohnec in Ravnik ponovila Deržajevo v Mali Mojstrovki.
AO Kamnik: Navezi Božič-Kemperle in Benkovič-Pinterič sta 5. t. m. preplezali Bobnarja v Brani. Skoki so bili zaledeneli. Sestopili so po Bosovi.
AO Rašica: Bucik in Mokotar sta 5. t. m. preplezala Sinji slap pod Češko kočo.
PD RTV: Bajc, Komel, Lacmanovič in Stibilj so 5. t. m. preplezali Hanzovo pot in se povzpeli na Malo Mojstrovko.
AO Škofja Loka: Kekec in Vidmar sta 29. januarja preplezala Centralni steber Dedca, Kovačič in Rupar (2. P, 1. ZP) Zasavsko v Vršičih, Balon in Strel pa Lukmanom 5. t. m. so Kekec, Podobnik in Vidmar preplezali Hudičev žleb v Prisojniku.
AO Tržič: V soboto, 5. t. m., sta Bergant in Markič preplezala Prontarsko (V-/III, 350 m, 4 h) v SZ steni Velikega vrha, Bence in Meglič pa Kozorogovo (IV+/III-IV, 500 m) v Begunjščici.
Manj vzponov, zato pa visoka raven
Sedem alpinistov, pet pripravnikov in prav tolike tečajnikov AO Radovljica, je lan opravilo 487 alpinističnih tur. Nekoliko manj sicer kot prejšnje leto (manj so plezali v Paklenici, več pa na tujem in precej so pomagali pri gradnji tovorne žičnice), kvaliteta pa je bila na ravni. Prvi zimski plezalni vzpon na tujem (les Courtes), 2. ZP Sfinge vzponi v skupini Adamella-Presanella, Grossglockner, Mt. Blanc, Tre Cine in tudi najtežji v domačih gorah ter Paklenici.
Kvaliteti primeren je bil tudi sprejem med alpiniste. Novi so Tatjane Eržen, Peter Jug, Anton Kejžar, Milan Mravlje in Vili Tavčar. Vodstvo AO pa je ostalo praktično nespremenjeno – na krmilu bo še naprej Mirke Pogačar.
Že po občnem zboru so opravil tudi številne pomembne zimske ture Plezali so nad Vršičem in 26. januarje jih je kar šest preplezalo Slovensko v Steni. Božič in Kejžar sta naslednji dan prečila Vernar-Tosc-Draške vrhove-Viševnik, Pogačar pa je sam preplezal Zimsko smer med Trapezom in Toscem, potem pa nadaljeval po grebenih kot prva dva. Že naslednji dan pa sta se z Jerebom vrnila v Krmo in v 15 urah (bivak 2 R nad gredino) sta preplezala Levi raz v Velikem Draškem vrhu (2. ZP). V soboto 5. t.m. sta Pogačarin Tavčar preplezala še Grapo ob Šitah.
V Novem vrhu
Člani AS Železniki so 5. t. m. obiskali Novi vrh. Marko in Stane Čufar, Kokalj in Marko Česen (AO Kranj so preplezali Kaminsko in sestopili po Zahodni smeri. Hiršenfelder, Jenstrle, Prevc in Pogačnik (tudi AO Kranj) so ponovili Vzhodni raz. Jensterle in Prevc sta v V steni preplezala smer, k je verjetno prvenstvena (med smerjo 1. in 5. v vodniku, ocena: 55°, 150 m, Prevc pa za zaključek sam še Desne smer. Sestopil je po Velikonočni.
Franci Savenc
Vrh Stola prenevaren
Tako kot pred vsakim pohodom na Stol so tudi tokrat odšli na pot najprej gorski reševalci in miličniki, da bi ugotovili, ali je moč pohod na Stol organizirati na vrh ali ne. Odločili so se, da bo letošnji pohod, ki bo v soboto in nedeljo, potekal po planinah pod Stolom, ker bi bila pot na vrh nevarna.
V. F.
Alpinizem
Andrej Štremfelj in Tomo Česen, člana alpinističnega odseka Kranj sta se še z nekaterimi slovenskimi alpinisti mudila v Chamonixu, plezalnem središču francoskih Centralnih, Alp, kjer pa vremenske razmere niso bile tako ugodne kot pri nas. Obdobje lepega vremena so prekinjale snežne padavine. Kljub temu pa so slovenske naveze, katerih bivanje v Alpah je denarno podprla tudi komisija za alpinizem pri Planinski zvezi Slovenije, opravile nekaj kvalitetnih vzponov. Kranjska alpinista sta uspela ponoviti Gabarujev kuloar v Mt. Blancu du Tacul.
Številne vzpone so člani kranjskega alpinističnega odseka opravili konec januarja tudi v domačih gorah. V soboto, 29. januarja sta Marko Česen in Nejc Zaplotnik v slabih razmerah – bila je odjuga – prvič pozimi ponovila Direktno smer na Škofovo kapo v Kočni. Franci Pogačnik je skupaj z alpinistom iz Železnikov preplezal Kramarico v severni steni Storžiča. Andrej Zidar in Janez Triler sta preplezala Uroševo grapo v Šitni glavi, Butinarjevo smer v Mojstrovki in nato sestopila po Pripravniški smeri. Jure in Aleš Baudek sta opravila pristop na Šitno glavo in preplezala Pripravniško in Butinarjevo smer v Mojstrovki. Marjan Ručigaj in Meta Meh, članica celjskega alpinističnega odseka, sta preplezala Centralno smer v Veliki koroški Babi in sestopila po Grapi med Babo in Ledinskim whom. Marija Štremfelj, Tomaž Jamnik, Matej Kranjc, Drago Šegregur, Franci Markič in Matjaž Dolenc so ponovili Nemško smer s Zimmer-Jahnovim izstopom. Obenem s kranjskimi alpinisti je ta dan plezalo v severni triglavski steni še šest navez.
V nedeljo, 30. januarja, so Cveto Cerkovnik, Tomo Gorjanc in Iztok Križnar prečili celotni greben Košute.
V torek, 1. februarja, je Nejc Zaplotnik sam preplezal izjemno strmo grapo med Travnikom in Šitami. To je bil prvi solo vzpon v smeri, v kateri so bile odlične ledne razmere.
Matjaž Dolenc
Valentin Stanič, veliki predhodnik alpinizma
Pred devetimi leti smo se slovenski planinci in plezalci komaj spomnili dvestoletnice rojstva pionirja našega gorništva, ki je med prvimi sam začel osvajati visoke vrhove. Zgodaj je hotel biti tam, kjer še ni stopal nihče; to je bilo za čas, ko so gore vzbujale strah mnogim razumnikom, dokaj drzno.
Valentin Stanič se je rodil 12. februarja 1774. leta kot kmečki sin v posoški vasi Bodrež blizu Kanala. Po uspešnem šolanju v rodnem kraju, Kanalu in Trbižu so mladega Valentina poslali v višje šole v Gorico in Celovec. Tod mu je postal vzornik in vodnik veliki preroditelj slovenskega rodu Blaž Potočnik, ki mu je omogočil nadaljnje izobraževanje v Salzburgu. Ogrel se je za študij bogoslužja, okolica mesta z veličastnimi gorami pa ga je zvabila k intenzivnemu preučevanju naravoslovja.
Mladi Tine je kaj hitro spoznal, da je širni svet ustvarjen za človekov preporod in hitrejši razvoj. Krepka in neustrašna narava mu je omogočala pogoste obiske v cvetočem gorskem svetu, kjer je bil sposoben doseči mnogo več od takratnih planincev. Ko mu je bilo komaj 25 let, se je sam povzpel na zasneženi Veliki Klek (Grossglockner). Njegovi jekleni volji so klonili tudi sosednji vrhovi. Med prvimi je bil pozimi na 2714 metrov visokem Watzmannu in nekaj nižjem Visokem Gollu. Še posebno po 1802. letu, ko se je vrnil v ljubljene domače kraje, pa je z izrednim navdušenjem obiskoval Triglav (1808. leta), Mangart, Krn, Prestreljenik in druge vrhove.
S plezalskimi vzponi v tujih in domačih gorah je mladi Valentin Stanič požel sloves edinega zgodnjega osvajalca kopnih in zasneženih vrhov. Pri nas in v svetu pa ga ne cenimo le kot velikega gornika, ampak tudi kot vsestransko izobraženega človeka in dobrotnika.
Prav je, da tudi letos obudimo spomin na Valentina Staniča, ki je umrl 29. marca 1847. leta v Gorici. Še zlasti ga ne bi smeli pozabiti številni obiskovalci Triglava, kjer je tik pod vrhom Staničevo zavetišče in nižje planinska koča z njegovim imenom.
Uroš Župančič
Koliko je slovenskih planincev?
Čeprav število tistih, ki so plačali članarino, ne odraža dejanskega stanja na terenu (koliko je resnično aktivnih), se Planinska zveza Slovenije s 172 PD lahko pohvali, da ima – menda edina pri nas – več kot sto tisoč članov. Tistih, ki vsaj občasno hodijo v gore, pa je prav gotovo najmanj še enkrat toliko.
27.261 pionirjev, 15.439 mladincev in 57.769 tistih, ki so lansko leto plačali polno-članski prispevek, so jih našteli v pisarni PZS, ko so pregledali vrnjene znamkice in seznam prejetih.
Med društvi je še vedno najbolj množično PD Ljubljana-matica s 7.703 člani (1070 je pionirjev in 2200 mladincev). Drugo je po številu članov PD Maribor-matica (3.444) in tretje PD Kranj (3.060):
Tri društva imajo še več kot 2000 članov (Radovljica 2320, Jesenice 2.015 in Titovo Velenje 2009). Kar 25 PD pa ima potem še več kot tisoč članov. Najmanjše društvo pa je najbrž v Žužemberku, kjer so dvignili 20 znamkic in – vse vrnili!
ID
