Alpinistične novice 52/1984

V pripravah na zimo v ospredju varstvo pred snežnimi plazovi

Deseti dan varstva pred snežnimi plazovi bo 12. in 13. januarja – Vsak dan širša izmenjava poročil o vremenu in snežni odeji

V preteklem letu v Sloveniji ni bilo smrtnih žrtev snežnih plazov, četudi so ti in osipi s streh zasuli ali zajeli skupaj 10 ljudi, od tega enega alpinista na smučeh, sedem alpinistov brez smuči ter otroka in kmetovalca. Četudi ni bilo mrtvih, sta bili dve osebi kar močno poškodovani in še danes nista povsem okrevali, četudi je od dneva nesreče minilo že 10 mesecev.
Podobna je bila zimska bilan­ca tudi v preteklih zimah, to po­meni, da je skrb za varstvo upra­vičena in da je nikoli ne gre za­nemariti.
Zima se letos šele ponuja, več snega je le prav visoko in na se­vernih pobočjih Julijskih in Ka­mniških Alp. Kolikor bi v pri­hodnjih dneh ali tednih pritisnil hujši mraz, bi to ne bilo ugodno za stabilnost snežne odeje, ker se pri manjši debelini lahko tvori globinski srež. To velja upoštevati, saj si ponavadi, ko vidimo tanko snežno odejo, ponekod celo pomanjkanje snega, ne predstavljamo, da take razmere vodijo k trganju številnih plazov in smrti zaradi teh. Sicer pa to velja spremljati in upoštevati. Videli bomo še, kako se bodo letos spreminjale razmere.
Komisija za GRS in Hidrome­teorološki zavod SRS zadnje mesece nista mirovali. Priprav­ljala sta se na zimo, ne glede na to, kakšna bo in kako je v začet­ku decembra. Podkomisija za plazove GRS je skupaj s komisi­jo za vzgojo in izobraževanje PZS pripravila že 10. dan var­stva pred snežnimi plazovi, ka­mor vabi zlasti vzgojiteljske in inštruktorske kadre PZS, GRS, alpiniste in mladince PZS, ta­bornike, JLA in graničarje, ZVUTS, Smučarsko zvezo Slo­venije in vse tiste, ki imajo v rokah vzgojo mladih ljudi. Na srečanju bomo obravnavali do­mače in tuje nesreče, kakor tudi razna strokovna vprašanja s pod­ročja snega in plazov, ki jih mo­ramo obvladati, da bi varneje hodili in smučali po belih strmi­nah. Pomanjkanje snega je pre­prečilo, da bi se lahko sestali že decembra, srečanje je preloženo na 12. in 13. januar 1985. Naj povemo, da se bo vsak udeleže­nec naučil izdelati rešilni toplot­ni omot, uporabljati lavinsko žolno in oceniti stabilnost snežne odeje.
Skupaj z RSLO SRS, skupino za CZ bomo izvedli tudi posvet za načelnike in tehnične referen­te OŠCZ o vprašanjih varstva pred plazovi. V vsaj 16 sloven­skih občinah ogrožajo snežni plazovi tudi ceste in vsaj troje organiziranih smučišč. Potreben bo aktivnejši odnos do teh ne­varnosti. Zakaj ne bi ukrenili vsega kar moremo.
Pripravlja se tudi služba za opazovanje snega in opozarjanje pred snežnimi plazovi. Na njena dnevna opozorila v radiu smo že vajeni, lani smo gledali tudi sim­bolična svarila na TV, ki pa so zaradi številčnosti in zato, ker so bila brez komentarja in opisa nevarnosti, izpadla nekako enolično in medlo. SSP HMZ SRS je z GRS zaradi tega za letošnjo zi­mo sklenila dogovor z ljubljan­sko TV, da bodo opozorila s ko­mentarjem in orisom stanja na sporedu vsak četrtek v okviru vremenskega poročila ob četrt­kih, sicer pa samo še v času izre­dne nevarnosti. Občani naj to upoštevajo!
GRS in HMZ SRS sta letos že vzpostavila sodelovanje s podo­bnima službama Julijske in Ko­roške ter že tudi izvedli srečanje.
Tako je bil v sredo v Celovcu posvet s predstavniki iz Vidma in Celovca.
Poklicni delavci teh služb bo­do dnevno izmenjavali poročila o vremenu, stanju snežne odeje in opaženih plazovih; vsaj enkrat tedensko – za konec tedna – bodo izmenjali opozorila in oris razmer. To pomeni, da se bo vsaki od teh treh služb povečalo število opazovalnic še za tiste iz sosednje dežele, ki jih bo hotela uporabiti, da bi bila ocena ne­varnosti točnejša.
Na srečanju je bilo tudi govo­ra o katastru snežnih plazov, ki je na Koroškem in v Julijski Krajini že precej pred nami, saj mi šele orjemo ledino, imamo pa vsaj že preliminarni pregled pla­zov, ki ogrožajo javne komuni­kacije ter naselja. Ta je pod vod­stvom SSP HMZ SRS in ob mo­čnem sodelovanju SAZU, RSLO SRS in GRS nastajal zad­nji dve leti ter bo izhodišče za podrobnejše delo ter za izdelavo kart plazovitih območij, ki je v načrtu pri delavcih PUH.
Povedali bi lahko še kaj, med drugim to, da je pri ZVS oziro­ma VGI nared strokovno navo­dilo za vodarje in strokovnjake, ki potrebujejo tovrstno pomoč pri delu s snežnimi plazovi. Ka­že, da je naše varstvo pred snež­nimi plazovi vendarle napredo­valo. Upajmo, da ne bo imelo preveč opravka z nesrečami in zgrešenimi gradnjami.

Pavle Šegula

O članarini planincev
Glavni odbor Planinske zveze Slovenije – najvišje telo sloven­ske planinske organizacije med skupščinama – se bo na 4. seji sestal prihodnjo soboto v Ljublja­ni. Delegati bodo določili višino članarine in zavarovalne premije za prihodnje leto, sklepali o zača­snem financiranju PZS (do spre­jema finančnega načrta organiza­cije za leto 1985), sklepali o pri­pravi planskih aktov PZS za sred­njeročno obdobje 1986/90, spreje­li delovni program glavnega od­bora PZS za prihodnje leto ter varnostni in obrambni načrt zveze ter sklepali o podelitvi častnih znakov PZS.
Po predlogu glavnega odbora naj bi članarina v letu 1985 znaša­la za pionirje 60 dinarjev (od česar naj bi bil prispevek za zvezo 30 dinarjev), za mladince 150 di­narjev (za PZS 50), društvom pa bi priporočili, da naj bi znašala letna članarina za člane 350 dinar­jev (od česar bi bil prispevek zvezi 150 din).
Ker Zavarovalna skupnost Tri­glav za leto 1985 ne bo spreminja­la pogojev in cenikov za nezgo­dno zavarovanje članov planin­skih društev, naj bi – po predlogu izvršnega odbora PZS – ostala zavarovalna premija za prihodnje leto enaka kot letos: 25 dinarjev za člane in mladince in 20 dinar­jev za pionirje. S sprejemom tega predloga bi planinci vnovič doka­zali medsebojno solidarnost, ki se zrcali zlasti v primeru nesreče v gorah. Zavarovalno premijo naj bi člani planinske organizacije plačali sočasno s članarino.

Avtor znaka odprave Yalung Kang, je Janez Bizjak. V Aeru iz Celja so bili izredno prijazni in bodo naredili na­lepko, plakat in samolepilne pozdravne razglednice. Zna­čke pa bo naredil Janez Pret­nar iz Radovljice. Vsi, ki bi radi pomagali pri izvedbi tega našega osrednjega alpinisti­čnega cilja v prihodnjem letu (odprava bo odšla na pot začetka marca 1985, lahko vplačajo 500 din na tekoči račun PZS št. 50101-678- 47046 z označbo »za odpravo Yalung Kang«. V zameno jim bodo člani odprave poslali pozdravno razglednico.

O ciljih slovenskega alpinizma
Pred dnevi je bila v prostorih PZS 4. seja komisije za alpinizem. Namestnik načelnika Drago Metljak je podal osnutek srednjeročnega načrta oziro­ma osnovna izhodišča za organizira­nost in aktivnost v srednjeročnem ob­dobju. V razpravi je bilo govora o opredelitvi ciljev slovenskega alpini­zma. O usmeritvi se že dalj časa govo­ri, alpinisti in forumi PZS pa usmeri­tve še niso sprejeli. Zaradi tega so bila do sedaj možna tudi odstopanja od želja in ciljev. Usmeritev alpinizma mora biti v naslednjem srednjeročnem obdobju obveza tako za alpiniste kot tudi za planinstvo. Pridobiti bo treba ljudi – nosilce razvoja in organizira­nja alpinizma in alpinistične aktiv­nosti.
KA je tudi dopolnila in sprejela predlog alpinističnega pravilnika. Po­sredovala ga bo izvršnemu odboru PZS v obravnavo in presojo ter more­bitno dopolnitev.
Alpinistični odseki in sekcije mora­jo poslati poročilo o delu na KA PZS do 31. decembra, in sicer za obdobje od 28. 11. 1983 do 27. 11. 1984.

Plezanje v Pietra Finale
Miha Lampreht in Tadej Slabe sta v Pietra Finale preživela pet lepih, predvsem pa toplih plezalnih dni. To plezalno področje, katerega izhodišče je mestece Finale Ligure, je sredi med Genovo in Francijo. Področje se se­stoji iz več sten, ki so oddaljene med seboj nekaj kilometrov. Obljudenost in vse večja popularnost omogočata dober dostop z avtostopom. Skala je odlična, smeri so dolge od enega do šest raztežajev in so že opremljene. Obstaja dve leti star vodnik, vendar vse več plezalcev, ki se zbirajo tu in uporaba svedrovcev botruje hitremu porastu števila smeri, zato je vodnik že skoraj zastarel. Problem pa je rešen preprosto v kraju Feglino, v gostilni »Locanda Rio«, kjer je na vpogled tudi vodnik, obstaja pa tudi zvezek, v katerega se vpisujejo (tudi skice!) vse novosti.
Lampreht in Slabe sta plezala v Rocci Perti in Monte Coucu in opravi­la okoli 10 vzponov težavnosti od VII+ do IX. Slabe je plezal prosto, najtežji smeri IX- in IX pa sta že zahtevali študij. Slabe je podal tudi primerjavo z našimi ocenami. Misli, da našo lestvico razvijamo v redu, po­trebno bi bilo le malo več sodelovanja med plezalci. Na področju, kjer sta plezala, je v uporabi francoska lestvi­ca, ki se brez težav prevede v našo. Italijani sicer slovijo, da ocenjujejo smeri previsoko, toda Slabe pravi, da za področje Pietra Finale to ne drži.

Prosta ponovitev Netopirja
Srečo Rehberger (AO Kranj) je z Nušo Romih (AO Tržič) opravil 8. t. m. 3. PP Netopirja v Osapski steni. Vzpon je ocenil VII+. Doslej je bila smer ocenjena VII-, vendar se je pri 2. PP drugemu v navezi odlomila luska v prvem raztežaju in se je stvar s tem otežila.
Isti dan sta Igor Kalan in Jože Povšnar (oba AO Kranj) preplezala Žago in Pero. Blaž Jereb (AO Radovljica) in Andrej Kokalj (Akademski AO) pa sta preplezala Tržaško smer. Pripo­ročata se za lestvico, ki jima je padla iz smeri. Naslednji dan sta odšla v Črni Kal.

Predavanje v CD
V Mali dvorani Cankarjevega doma bo 18. dec. ob 19. uri predavanje z diapozitivi Silva Kara. Govoril bo o ekstremnih vzponih v domačih in tujih gorah. Poslušalce bo popeljal prek str­mih sten Paklenice, Dolomitov, Kolo­rada in Fitz Roya.

Delo v AO Novo mesto
Na zaključku sezone, ki je bila 15. decembra na Lisci, so izvolili novo vodstvo in zastavili nove načrte. Opravili so tudi teoretični del izpita za dva tečajnika iz Trebnjega. Novo šolo (vodja Stojan Golob), ki se je začela sredi novembra, obiskuje 7 tečajni­kov. Sestanke imajo vsako sredo ob 18. uri v prostorih AO (V Kompasu – na avtobusni postaji Novo mesto). Tudi v AS Trebnje se je že začela alpinistična šola, ki pa jo vodi Stane Horvat.
Konec novembra so imeli skupno turo na Vršiču. V severni steni Nad Šitom glava so Roman in Danilo Flis ter Mihelič preplezali Deževno smer, ki sta jo v prvenstvenem vzponu letos spomladi splezala Držaj in Mihelič. Ocena eno mesto VI, ostalo IV. Sto­jan Golob in Arno Koštomaj sta pre­plezala Uroševo grapo in sestopila po Pripravniški v S steni Male Mojstrovke. Uroševo grapo sta preplezala tudi Miloš Kolšek in Mojca Radež. 8. decembra pa sta Koštomaj in Sta­ne Mokotar splezala smer Kemperle-Murovec v Dolgem hrbtu, imela sta zimske razmere, mestoma vodni led, vreme pa sončno in toplo.

Novice iz AO Črna
Osem članov je opravilo preko 30 vzponov v Paklenici. Veliko so plezali s tečajniki smeri od III + do V. Nave­za Marjan Emeršič in Milan Plesec je ponovila Ljubljansko smer, Plesec in Igor Radovič pa sta preplezala Velebitaško. 9. decembra pa so plezali v Mali Raduhi. Teodor Jelen in Plesec sta ponovila DD, Tomo Jeseničnik in Ra­dovič pa Kovačevo. V steni je bilo že nekaj ledu in snega, toda težji razteža­ji so bili povsem kopni, pa tudi mrzlo še ni bilo preveč. Za ta letni čas dobre razmere.

Vzponi Škarjevih
Zadnji november je Metod Škarja z očetom Tonetom prosto ponovil Velebitaško smer (VII-, VI) v Anič kuku, 8. decembra pa je Metod s Cve­tom Jagodicem splezal še Gobo v Ospu.. Plezala sta brez stopnih zank. Bero vzponov družine Škarja sta isti dan zaključila Tone in Simona. Pono­vila sta J raz Skute. Spodaj sta imela suho, v zgornjem delu pa sta naletela na led,

Člani AS Bukovnik v Paklenici
Za novembrske praznike je bilo v kanjonu Paklenice tudi 13 članov AS Bukovnik. Opravili so 32 vzponov. Nail Derviševič in Edin Durmo sta ponovila Raz Klina, Velebitaško smer pa sta splezala Boris Kovačevič in Srečko Meič. Polega tega so ponovili še Mosoraško, Karabore, Pismo-glava, Šaleško itd.
Bojan Šprogar (AO Trbovlje) je s soplezalcem prosto ponovil Slovensko smer s Pips varianto v Debelem kuku. Z Radom Fabjanom (AO Postojna) sta prosto preplezala še Domžalsko in Karabore.

Novi alpinisti
Drugo soboto v decembru so imeli na Češki koči člani AO Kranj vsako­letni sprejem med alpiniste in priprav­nike. Letos so končali dvoletno na­daljevalno šolo in po izpitih v novembru so med alpiniste sprejeli Igorja Kalana in Jožeta Povšnarja. Starejši pripravniki so postali Filip Bertonlj, Renata Bregar, Tine Klanjšek, Bine Šter in Jana Vidic. Mlajši pripravnik pa je postal Martin Jenko. Za vrhun­ske dosežke sta priznanji dobila Tomo Česen in Srečo Rehberger, nagrade za perspektivne člane so dobili Kalan, Povšnar in Šter, podelili pa so tudi priznanja za delo na odseku.
Teden pred Kranjčani so imeli spre­jem prav tako na Češki koči člani AO Jezersko. Med alpiniste so sprejeli Ri­harda Murna, štirje tečajniki pa so postali mlajši pripravniki. Med praz­niki so izvedli tudi uspešni zimski alpi­nistični tečaj. Minulo sezono so opra­vili skupaj okoli 270 vzponov, poveča­lo se je število aktivnih. Med najaktiv­nejše sodi Davo Karničar (83 vzpo­nov), ki je od novembra v JLA.
Tudi AO Ljubljana-Matica je dobi­la nove alpiniste. Na prijateljskem srečanju skupaj z AO Idrija na Vojskem so v vrste alpinistov sprejeli 9 članov: Dušan Dvoršek, Janez Gril, Sabina Imeri, Ksenja Lenarčič, Janja Ogrinc, Egon in Vera Srebotnjak, To­maž Žgajnar in Tomaž Willenpart. Sporočajo tudi, da bo v četrtek, 20. t. m. ob 19. uri občni zbor alpinističnega odseka. Eno glavnih vprašanj bo izbi­ra novega vodstva, zato vabijo vse člane k udeležbi na zboru, ki bo v društvenih prostorih na Trdinovi 8.
Kamniški alpinisti so imeli pregled sezone in sprejem med alpiniste 15. decembra v Kamniški Bistrici. Spreje­ta sta bila Meta Brnot in Edo Pavlič, ki imata za seboj že tri polne sezone in vrsto lepih vzponov.

Izdali so bilten
Hrvaški alpinisti so izdali bilten »Fane 84« o njihovi alpinistični odpra­vi v Fanske gore. Sodeloval je tudi Željko Perko (AO Tržič). V poročila je celoten pregled osvojenih vrhov in alpinističnih vzponov. V biltenu je tu­di zemljevid Fanskih gora in diagram vzponov za vsakega člana posebej. Skupno so opravili 6 vzponov težav­nosti 5a in 9 vzponov 5b. Opravili so še en prvenstveni vzpon in eno prven­stveno varianto.

Skupni odhod v Ande
Komisija za odprave v tuja gorstva pri PZS tudi za prihodnje leto priprav­lja skupni odhod v Peru, in sicer ko­nec maja za štiri ali pet tednov. Dva skupna odhoda letos in lani sta bila uspešna, saj je skupno tako potovalo 60 alpinistov in planincev (odprave, trekingi, posamezniki). Če bo dovolj zanimanja, bo tudi letos treking v južni Peru. Prijavite se lahko v pisarn PZS, Ljubljana, Dvoržakova 9, kje dobite tudi potrebne informacije, tel. (061) 312-553.

Razpis za Tien Šan
KOTG je na nedavni seji pregledala kandidature za izmenjavo alpinistov Sovjetsko zvezo za pogorje Tien Šan. Zaradi velikega zanimanja bo odprava sestavljena iz navez več alpinističnih odsekov. Odpravo bo vodila Marija Frantar, po eno navezo pa bodo prispevali odseki: Rašica – 3 alpini­ste, Kamnik 3, Celje 2 in Šaleški AO 2. Naveze je treba prijaviti do 15. jan 1985 na PZS pod oznako Tien Šan. Alpinisti morajo biti kategorizirani vr­hunski plezalci v suhi skali in z izkuš­njami v ledu in snegu.

OD TOD IN TAM

Ne najdejo založnika za »Pot«
Alpinisti v Beogradu so dolgo ugo­tavljali, da je planinske literature na srbohrvaškem jeziku premalo. Ker se razmere tudi v zadnjem času v niče­mer niso spremenile, sedaj mlade usmerjajo v prebiranje slovenske. Ob pomoči slovarja in tovarišev večina kmalu toliko obvlada vsaj osnovno izrazje, da Planinski vestnik, Alpinistični razgledi in naše alpinistične no­vice niso več poseben problem. Dušanka Tomič iz PD Pobeda pa je šla še korak dalje: prevedla je Pot Nejca Zaplotnika, ki je eno od fundamentalnih del mladih alpinistov tudi v Srbiji. Toda – čeprav je profesionalni prevajalec – zaman trka na vrata za­ložb v Beogradu in po vsej Srbiji, celo v Sarajevo in Zagreb je že ponudila.

Rečani ponovno na Kilimandžaro
Planinsko društvo Kamenjak z Reke bo julija prihodnjega leta organiziralo spominski planinski izlet na 5895 m visoki Uhuru Peak, najvišji vrh Afrike v pogorju Kilimandžara. S tem planinskim izletom bodo Rečani proslavili 100-letnico planinskega društva Club alpino Fiumano in obe­nem tudi 27-letnico prve reške odpra­ve v tuja visokogorja.
Podrobnejše informacije o izletu lahko dobite na naslov Željko Kesovija, Trg maršala Tita 6, 51211 Matulji, ali na telefon (051) 35-222.

Franci Savenc

85 let organiziranega planinstva v Kranju
Planin­sko društvo Kranj je s slavnostno sku­pščino nocoj proslavilo 85-letnico organiziranega planinstva v Kranju. Predsednik društva Franci Ekar je v svojem govoru predstavil dolgoletno
in obsežno planinsko dejavnost v tem mestu. Ta se med drugim kaže v tem, da ima društvo danes tri planinske postojanke v gorah, močno razvito gorsko reševalno službo, zelo aktiven alpinistični odsek ter blizu 4000 čla­nov, tako da je eno naj večjih pri nas. Veliko je napravilo za širitev planin­stva med ljudmi z organiziranimi po­hodi v gore, s katerimi je začelo že pred 10 leti.
V okviru praznovanja so organizira­li okroglo mizo o odgovornosti orga­nizatorjev planinskih izletov, vodni­kov, gorskih reševalcev in drugih, ki so se je udeležili predstavniki planin­ske organizacije republiškega sekreta­riata za notranje zadeve in javnega tožilstva. Na skupščini pa so najzaslužnejšim posameznikom in organizacijam podelili častne znake in priznanja. 

L. S.

Smučarske pustolovščine so v Alpah čedalje bolj omejene
V Franciji in ZRN so že povsem prepovedali turistične polete smučarjev s helikopterji – V Avstriji je ta zvrst omejena samo na nekatera področja – Več nedotaknjenega snega

HELIKOPTER NEDOBRODOŠEL GOST – Gorohodci žele svoj mir.

Prvi jutranji pogled velja vremenu. Bo danes končno lepo vreme? Včeraj je snežilo. Vrhovi nad Zürsom so še v megli, toda modro nebo bo prodrlo. Torej pokonci! Motor najemnega avtomobila hiti na prelaz Flexen. Na pristajališču za helikopterje že čaka smučarski učitelj Walter Pickl. Pri helikopterskem smučanju (heli-skiing) ni nič brez smučarskega vodiča. On je tisti, ki organizira polet, on izbere vrh, kjer bo ekipa pristala, on izbere tudi turo.
Helikopter tipa »Aero Specialo Lama« je pristal neposredno pred nami, rotirajoči listi heli­kopterja vrtinčijo pršič kot belo zaveso pred nami. Hitro, hitro, skupina štirih smučarjev je brž nared, čas je denar. Sklonjeni hi­timo pod rotirajočimi listi do he­likopterja s petimi sedeži. Pripasamo se in že je »Lama« v zraku, hiti belim strminam naproti. Ko­maj dve minuti traja in že je helikopter na prevalu Erler, tisoč metrov višje. Ven in počepniti v snežno belino, dokler rotirajoči listi helikopterja ne izginejo v varno razdaljo.
Strmina pred nami vodi v veli­ko globel. Osem smučin že vodi navzdol po deviški belini, mi to­rej nismo prvi to jutro.
»Vsak po svoji smučini in po možnosti vzporedno s predvoznikom,« je zapovedal vodja Pickl. Tudi skupine, ki bodo prišle še za nami, bi se tudi rade predale neomadeževanemu globokemu snegu.
Užitek, smučati po novozapadlem snegu, je prekratek. Po drugi poti se odpravimo do koče Schonegger. Tam že čaka heli­kopter za naslednji polet, na go­ro z idealnim smučiščem, pokri­tim z novim snegom, z višinsko razliko od 2700 do 1800 m. Toda tudi tukaj vijuge v snegu že opo­zarjajo, da so odmaknjeno smučišče že obiskali zanesenjaki, ki so razdevičili snežno odejo pred nami. Toda nekaj nedotak­njenega snega so prihranili tudi še za nas. Walter je zarisal prvo smučino, sledili smo mu discipli­nirano – sprva. Potem ko smo se že nekajkrat ustavili, nas ni bilo mogoče več zadržati. Vsakdo je želel smučarsko doživetje življe­nja uživati popolno in med prše­njem pršiča drveti v dolino. Naš smučarski učitelj se bo prav goto­vo jezil; oprosti Walter.
Po dveh urah, medtem smo si opomogli s krepko južino, nas je »Lama« spet potegnil na preval. Spustili smo se do smučišč, nepo­sredno do Zürsa. Te prenaselje­ne strmine so nas v počasnem tempu pripeljale v smučarsko vsakdanjost. Bilo je kakor da bi prišli iz drugega planeta.
Da bi doživeli »belo opojnost« heli – smučanja z vso gorečnost­jo, ne smemo pričakovati preveč. Brezmejna svoboda v neomadeževanem pršiču je samo poredko brezmejna: učitelj izbere pot, helikopter izbruhne skupino za skupino na vrh hriba. Kajti čas je denar. Utrujenost je tudi zraven. S pustolovščino in užitki tradicio­nalne smučarske ture helikopter­skega smučanja ni mogoče pri­merjati, ne glede na to, da za zakrknjenega gorohodca – smučarja, ki si vrh pribori korak za korakom, in daleč proč od vrveža na civiliziranih smučiščih in dolgih kač pred vlečnicami išče mir, oglušujoče brnenje helikop­terja tako spada k perverznim izrastkom civilizacije. Mar bi se tak samotni pohodnik po utrud­ljivi poti in naporih vzpona na vrh še veselil, če bi mi iz ropota­jočega helikopterja zmotili nje­govo neizmerno veselje in blaže­nost na vrhu gore?
Svoj mir imajo gorohodci ob koncu tedna. Poleti s helikopter­jem so dovoljeni samo od pone­deljka do petka. Protesti zaščitni­kov narave in Alpinističnih druš­tev so razredčili zrak za helikop­terje. Vse manj je dovoljenj za pristajanje na posameznih vrho­vih. Ekskluzivne smučarske pu­stolovščine v Alpah vse bolj ome­jujejo na »rezervate«. V ZRN in Franciji so turistični poleti smučarjev že prepovedani pov­sem, v Avstriji so možni samo še na luksuznih območjih iz Arlberga na področje Silvrette in Verwalla.
»Od leta 1975 smo vsako leto izgubili najmanj eno goro. Naj­prej v gasteinski dolini, potem še drugje in nazadnje tudi na Arlbergu,« je povedal vodja pilotov Krausmann pred hangarjem v Zürsu. Žal mu je brezmejne pro­stosti, spominov, ko je lahko še brez omejitev stresal svoje klien­te po vrhovih. »Danes ne smemo niti več na Tirolsko, če skupino ne vodi Tirolec. »Akcijski radij« je od sezone do sezone manjši, od dne do dne.
Nekaj skrbi za to, da ostaja smučanje v globokem snegu eks­kluzivna zadeva, tudi cena. Am­pak samo malo: za tuje razmere cene niso previsoke, da si ne bi mogel tega izjemnega doživetja enkrat privoščiti tudi navaden za­nesenjak. Že za ceno enoteden­ske smučarske vozovnice (pri­bližno 1200 šilingov) lahko za­maknjen smučarski zanesenjak ubeži neskončnim vrstam pred vlečnicami in žičnicami in uživa na vrhu hriba in njegovih deviš­kih pobočjih. Glede na izbrani cilj mora štiričlanska skupina odšteti 2000 do 3000 šilingov, to­rej 500 do 600 šilingov na osebo. K temu pa je treba prišteti seve­da še strošek za taksi in za obvez­nega smučarskega vodiča (pri­bližno 1300 šilingov na dan).
Tako je helikoptersko smuča­nje na tujem, pred katerim smo naše gore in smučišča na srečo obvarovali, zanimivo pa je le bra­ti, kako si zanesenjaki in premožneži pa pustolovci med smučarji na tujem za drag denar – pa tudi s precejšnjim tveganjem – pri­voščijo »bele sanje« na deviških snežnih strminah.