Smer samostojnega (samotnega) gamsa
Brata Podgornik iz Nove Gorice sta plezala v Južni steni Jerebice
Najbolj zagnanih tudi sedanje razmere in dejstvo, da se še ni začela zimska sezona (začela se je namreč šele včeraj 21. t.m.) ne ovira pri iskanju novih poti. Brata Podgornik iz Nove Gorice sta, kakor kaže, že med takimi. Ko so drugi plezali več ali manj le v plezalnih vrtcih ali pa sploh le trenirali, sta zavila v pravo steno.
Južna stena Jerebice ima od 14. t.m. novo smer, ki sta jo lepo imenovala Smer samotnega gamsa (kamenina je posebno v srednjem delu namreč dokaj poraščena). Stena je terjala veliko truda, svoje pa je prispeval še slab sneg. Plezati sta pričela že v soboto, potem bivakirala, izstopila pa sta v nedeljo po 11 urah plezanja. Tudi ocena ni nizka, V, A0 najtežje, sicer pa povprečno III-IV 500 m. Sicer pa smer poteka desno od značilnega stebra, ki se boči levo ob smeri Sivi ideal. Ta in še drugi dve smeri v južni steni Jerebice pa sta opisani (s skicama in sliko) v zadnji številki (8.) Alpinističnih razgledov.
F. S.
TTKS Domžale pokrovitelj odprave
Že več let dosegajo alpinisti včlanjeni v PD Domžale in Mengeš vidne uspehe v domačih, in tujih gorah. Bili so tudi že člani več odprav v tuje gore. samostojne pa doslej še niso pripravili. Sedaj pa kaže drugače. TTKS Domžale je sprejela pokroviteljstvo in če bo šlo vse po načrtih, bodo sredi junija prihodnje leto odpotovali na Grenland. V načrtu imajo prve pristope na nekatere vrhove v skupini Gunnbjorn Fjelda, ki se dvigajo do višine 3700 m, kar je za tamkajšnje razmere zelo visoko.
Odpravo Grenland 81 priprav- jata alpinistična odseka PD Domžale in Menges, računajo pa na osem člansko moštvo, na poti pa naj bi bili mesec dni. Vodja bo Stane Klemenc.
V Klemenči peči
Lojze Cajzek (Celje) in Franček Knez (Impol) sta 13. t.m. preplezala Levi raz (II-III, 200 m) v Klemenči peči. Skala je bila dokaj mokra in ponekod je še ležal sneg. Potem pa sta preplezala še novo smer (Drvarnica, III. 120 m). Začela sta desno od Bac jojo, eno dolžino plezala po njej, izstopila pa na njeni levi strani. Za konec je Knez ponovil še originalno smer in sestopil po smeri Mimo stolpa.
Kukovčeva v Planjavi
Stane Belak in Mitja Kanellopulos (oba Matica) sta ponovila Kukovčevo smer v J steni Planjave. To je bil verjetno zadnji vzpon v tem predelu pred zimsko sezono, saj so razmere od tedaj vse slabše.
Črnuški vzponi
Na prvi dan tega meseca so Črnučani plezali v Vrajski dragi. Nekaj ponovitev bi lahko šteli tudi za proste ponovitve tehničnih smeri. V soboto 13. t.m. pa sta Boris Benedičič in Miha Kuhar ponovila smer Goba v steni nad Ospom.
Obračun Kranjčanov
AO Kranj šteje 61 članov, toda po pravilih jih je le 30 aktivnih, od teh pa je 18 alpinistov. V zadnjem letu so opravili skupno 655 tur, oziroma kar 21.8 na aktivnega člana. Med njimi je 33 pristopov in 91 turnih smukov, drugo so plezalni vzponi vseh težavnostnih stopenj (kar 20 % jih ima povprečno oceno VI). Pa tudi drugače so bili aktivni, alpinistična šola, ki je trajala od 27. novembra 1979 do 18. maja letos, je obsegala 16 predavanj in 24 vaj v plezalnem vrtcu, prej pa je bilo tudi vodenih tur. Trikrat tedensko so imeli treninge v telovadnici, na sestankih, ki jih imajo vsak četrtek v društvenih prostorih, so pripravljali tudi diapredavanja (vseh je bilo 28). Marsikatera tura bo šla v kroniko letošnjega leta. Npr. prvi zimski ponovitvi Skrajno levega stebra v Velikem Draškem vrhu in Požeruhove v Veliki Babi, prvenstveni v Rakovi špici in Škrlatici, prvi vzpon po kombinaciji Jugov steber-Obraz Sfinge v Steni. Precej vzponov je bilo opravljenih tudi na tujem: Direttissima in Comicijeva v Veliki Cini, Philipp- Flam v Civetti, klasična smer v S steni Eigerja, pa Schmidova v Matterhornu, Gabarrouev ozebnik v Mt. Blanc du Tacul (1.JP) in druge.
Krepko pa so zastavili tudi na organizacijskem področju. Da ne bi prišlo do nepotrebnih nesoglasij in da bi pravilneje usmerjali člane, pripravljajo več pravilnikov, za sprejem med pripravnike in alpiniste (oba bosta precej strožja od sedanjih norm), za pohvale in priznanja, pravilnik, ki bo urejal, kdo sme v društveni organizaciji na vzpone v tujino in kdo ne itd.
Med monsunom na Dunagiri
Poljska študentska alpinistična odprava, ki jo je vodil Grzegorz Benke iz Varšave je opravila ponovitev originalne švicarske smeri na 7066 m visoki Dunagiri, kar je menda sedmi pristop. Bolj kot to pa je pomembno, da so se na vrh povzpeli v času monsuna. 18. avgusta sta uspela vodja in Andrzej Hartmann. Pet dni pred njima pa se je Marek Lukaszewski sam povzpel na Hanuman (6075 m).
S stena Ama Dablam
Odpravi japonske alpinistične zveze, ki jo je vodil V. Kato, je 24. novembra letos uspel vzpon prek težke in nevarne S stene himalajskega vrha Ama Dablam (6856 m). Na vrh so se povzpele tri dvojice.
Zbirali bodo opise smeri
Delo za pripravo kartoteke opisov posameznih alpinističnih tur so se doslej najbolj načrtno lotili Primorci. Že na zboru so se domenili, da si razdele interesna področja. Največ so si jih naložili člani AO Nova Gorica. Obdelati nameravajo Možnico, Koritnico, Kanjavec, Vršac in Planjo. Trije naslednji odseki pa so vzeli vsak po dva okoliša. Idrija Zapotok in Bavški Grintavec, Postojna Veliko špičje in Bavšico, Tolminci oz. Soški AO pa Krn in Kanin.
Tibet resnično odprt
Da je Tibet res odprt za turistični obisk, ne pričata le letošnji odpravi. Japonska na Everest in nemška na Šiša Pangmo in tudi ne samo napovedane za prihodnje leto. Bolj so značilna vabila na trekkinge. Alpinistična in smučarska šola nemške planinske organizacije DAV, ki se ukvarja tudi z organizacijo takih akcij, npr. že rekla- mira dva, eden ima za cilj celo bazni tabor pod severnim vesinami Everesta. Cena pa ni prav skromna – 13.800 DM
Mountain 76
Zadnja številka angleške revije Mountain je spet izredno zanimiva. Prinaša novice v prvenstvenih smereh, ki sta jih opravila Franček Knez in Janez Skok v Druju ter Jorassih, novice od vsepovsod, najbolj zanimivi pa so prav gotovo zapisi o najvišjem vrhu sveta Mt. Everestu. Na fotografijah so prikazane tudi že najnovejši smeri, japonska v S steni ter poljska po J stebru, ne manjkajo celo posnetki z naše odprave. Nazorna je tudi preglednica doslej uspešnih vzponov na vrh, navedena je zelo bogata bibliografija o gori, zanimivi pa so tudi portreti alpinistov, ki so se na njej proslavili.
V Karakorum tudi pozimi
Zimska alpinistična sezona je izraz, ki postaja vedno bolj aktualen tudi za visoke tuje gore. O načrtih v Himalaji smo že poročali, brez odziva pa ni ostal tudi izziv Karakoruma, druge najvišje verige na našem planetu. Majhna avstrijska odprava, ki šteje vsega tri člane (Edi Koblmüller, Alfois Furtner in Gustav Ammerer) se je namerila v 4000 m južno steno vrha Batura 1. ki se dviga nič manj kot 7785 m visoko.
Gora nesreč
Tanigava, gora, ki je visoka vsega 1963 m, se pa strmo dviga kvišku precej blizu Tokia, ima menda najbolj črno preteklost. Nanjo so prvič stopili šele leta 1931 in od tedaj je zelo zaželen alpinistični cilj. Toda – niso vsi dovolj pripravljeni, nesreč namreč ne manjka. Če se kronisti niso zmotili, jih je bilo samo smrtnih doslej več kot 650.
Številni odseki brez zastopstva na zboru
Področnega zbora gorenjskih alpinistov pod Storžičem so se udeležili le člani šestih AO
TRŽIČ – Drugega področnega zbora gorenjskih alpinistov, ki je bil 13. t. m. v domu pod Storžičem, pripravili pa so ga Tržičani, se je žal udeležilo le 31 predstavnikov šestih AO. Manjkali so npr. zastopniki takih odsekov kot so AO Jesenice, Kranj, Martuljek, Mojstrana in Radovljica.
Uvodni del sta pripravila načelnik KA PZS France Malešič in vodja podkomisije za kvalitetni alpinizem Bojan Pollak. Pomenili so se tudi o nuji nove organiziranosti. Znotraj občin so AO ter AS še nepovezani, manjka tudi povezanost na širšem področju in slabi so tudi z ZTKÓ, s tem pa tudi trpi finansiranje.
Zaradi vse večjega števila alpinistov in razvejanosti dela, bodo skušali formirati vsaj neformalno skupino delavoljnih alpinistov, ki bo pripravljala skupne akcije in načrtovala dela, v njej pa si bodo tudi izmenjavali izkušnje. Precej dela čaka tudi na področju evidentiranja smeri, ki so bile preplezane po izidu zadnjega alpinističnega vodnika. Kaže pa na bolje, saj imajo Bohinjci že skoraj pripravljeno kompletno gradivo za svoje področje, v Ljubljani pa pripravljajo opise za Krmo in Kot. Tudi Tržičani imajo že precej zbranega o svojih gorah. Nadvse zanimiva je bila »mini anketa«, s katero so zbrali osnovne podatke o prebiranju Alpinističnih novic. Med nekaj več kot 100 aktivnimi člani šestih AO jih je na Delo naročenih le 43, novice pa redno prebirajo takorekoč vsi, tudi neaktivni, tisti, ki jih pokazatelji niso zajeli. V kratkem pa lahko pričakujemo tudi podrobnejši pregled, saj KA PZS pripravlja obsežnejšo anketo, ki naj bi zajela vse naše alpiniste ter vsa glasila z rednimi vestmi o alpinizmu.
Vse bolj pisano znanje
Tečajniki na Pokljuki so obnovili veščino dela z razstrelivi ter utrdili znanje o snegu in plazovih in namernem proženju plazov
LJUBLJANA- Da morajo člani gorske reševalne službe biti dobri alpinisti in planinci je znano vsakomur. Znano je tudi, da se gorski reševalci uveljavljajo kot reševalci letalci. Dosti manj pa ljudje vedo, da so v vrstah GRS tudi posebej izurjeni minerji, šolani za proženje snežnih plazov. V zadnjih šestih letih se je to znanje marsikje že obrestovalo, posebno pa je hasnilo na smučiščih Kaninskih žičnic, koder je GRS izšolala tudi varnostnike delavce ATC Bovec, da leto za letom skrbe za varnost objektov in smučišč tega našega visokogorskega središča zimskih športov. Pred nedavnim so se reševalci – minerji snežnih plazov ponovno zbrali na preizkušnjo znanja in obnovitev osnovnih veščin, ki jih mora obvladati tak miner. Prišlo je tudi nekaj novih kandidatov, ki so se na Pokljuki izšolali za minerje.
Naloga minerja je, da spremlja razmere na snežnih strminah in da je s svojimi sposobnostmi na voljo svoji postaji in skupnosti v primeru, da nekje grozi snežni plaz, ki bi utegnil povzročiti osebno ali materialno škodo,
To je lahko marsikje: tako so že tudi pri nas pogosto ogrožene ceste in železnice ter promet v času, ko se trgajo snežni plazovi. Lahko so ogrožene zgradbe, delavci, športniki, lovci, vojaki in še kdo. Marsikje je nevšečnost mogoče premagati tako, da v ča- su nevarnosti ostanemo na varnem, vendar pa utegne včasih taka izolacija trajati predolgo, da bi si jo mogli privoščiti. Še večkrat pa je tako, da za nevarnost v določenih okoliščinah vemo in si želimo, da bi jo odstranili.
V vseh takih primerih pride do veljave reševalec – miner snežnih plazov. Ta na določenem kraju snežne vesine povzroči motnjo z eksplozijo minskega naboja ali granate ter s tem povzroči kontroliran plaz. Sproži ga tedaj, ko je poprej ukrenil vse potrebno, da bi ne bilo človeških in materialnih žrtev.
Z vzgojo minerjev snežnih plazov se tako, kot tudi v drugih alpskih deželah v Evropi – ukvarja GRS. Seveda ji pri nas stoji ob strani republiški sekretariat za ljudsko obrambo z delavci civilne zaščite. Ti že vrsto let podpirajo, pomagajo s tehničnimi na- sveti in pripomočki, učili in podobnim, sekretariat pa tudi financira kritje stroškov tečajev in preizkušenj. Velik in nenadomestljiv delež pri tem delu ima naša armada, ki prav ta dan slavi svoj praznik. Našim minerjem pomagajo oficirji in mlajši oficirji VP 1098 Kranj, ki na vseh preizkušnjah znanja in tečajih sodelujejo kot neplačani, prostovoljni instruktorji, ki posredujejo izkušnje o uporabi eksplozivov in tehniki miniranja, ne skoparijo pa tudi tedaj, ko so potrebni pripomočki, razstrelivo, transport eksploziva in druge storitve. Naše tečaje so že nekaj let nazaj pestrili filmi iz arhivov in šol JLA, ki jih z največjim pridom uporabimo tudi reševalci
civilisti.
Letos se nas je na Pokljuki zbralo kar 60, od tega več od polovice članov GRS, nekaj delavcev zimskošportnih središč v Bovcu in na Krvavcu, veliko število miličnikov, med katerimi je precej gorskih reševalcev, pa še po en pripadnik TO in aktivist krajevne skupnosti Bovec. Med tečajem smo obnovili veščino dela z razstrelivi ter s pismenim izpitom prikazali, koliko posamezniki obvladajo posamezna vprašanja s področja vede o razstrelivih in pripravi nabojev, pa tudi o snegu in plazovih ter o načinu namernega proženja plazov. Tečaj in preizkušnjo so vsi udeleženci dobro prestali in si za leto dni pridobili pravico za posege v zasnežení naravi, kjerkoli in kadarkoli bi bilo to potrebno.
Ob bližnjem dnevu JLA je bilo več kot zgolj simbol, da smo si udeleženci delili prostore, jedilnico, učilnico in spalnice z vojsko v uniformah; razlik nekako ni bilo čutiti, če izvzamemo to, da nismo bili v uniformah in, da nam na ramenih ni viselo orožje.
PAVLE ŠEGULA
Planinska založba PZS bogati svoj program
V prihodnjem letu kar pet ponatisov zemljevidov – Opis zaščitenih področij Slovenije, Koroške in Furlanije Julijske krajine
LJUBLJANA – Čeprav so amaterski delavci, ki delajo v okviru Planinske založbe PZS, že nekajkrat dokazali, da požrtvovalnost lahko zmore skoraj vse, njihov načrt za prihodnje leto vendarle preseneča. Res bo sicer največ ponatisov, toda za realizacijo bo potrebno angažirati velika sredstva, kar tudi ne bo preprosto, ne manjka pa tudi del, ki so v pripravi že nekaj časa.
Pri zemljevidih, s katerimi je PZ. pokrila že večji del za planince zanimivih področij v Sloveniji, bo kar pet ponatisov. Škofjeloško hribovje (1:40.000). Bohinj in Triglav (1:20.000) ter vzhodni in zahodni del Julijskih Alp (1:50.000). V zaključni fazi pa je tudi že srednjeročni načrt planinske kartografije, ki bo tja do leta 1985 opredelil naloge Planinske založbe ter institucij, s katerimi na tem področju sodeluje, pa tudi definiral kakšni naj bodo planinski zemljevidi in katere potrebujemo.
Ena najobsežnejših nalog PZ pa bo vsekakor edicija streh dežel, ki ima delovni naslov Naravovarstvena področja. V njej bodo v treh jezikih opisana vsa zaščitena področja Slovenije. Koroške in Furlanije-Julijske krajine.
Med planinskimi vodniki bo nov najverjetneje le po Primorski, ki ga že nekaj časa pripravlja Ciril Zupanc. Potrebnih pa bo tudi nekaj ponatisov, na prvem mestu PV Kamniške in Savinjske Alpe. Še več je nalog na področju vzgojne literature. Precej knjižic bo potrebno ponatisniti, nove pa bodo: Program za planinske vodnike (Danilo Škerbinek) in Družabne igre (dr. Silvo Kristan). Pripravljajo tudi posebno edicijo o Triglavskem narodnem parku (dr. Miha Potočnik). Posebnega pomena so tudi priprave planinskega koledarja. Za leto 1982 naj bi namreč spet izdali prvega planinskega, saj je po njih največ povpraševanja. Končana je tudi redakcija koledarja akcij ter pregleda planinskih postojank. To dvoje bo za leto 1981 sicer še izšlo v preprosti obliki, upajmo pa, da bomo lahko kmalu kupovali tudi žepnega, ki bo stalni spremljevalec vsakega planinca, tako v dolini kot v gorah.
Posebne skrbi bo v letu 1981 deležna redakcija novega vodnika, oz. popravljene in razširjene izdaje za turne smučarje. Prvi, ki je izšel leta 1972 za Julijske Alpe, je namreč že davno pošel. V pripravi pa je tudi priročnik za prvo pomoč, posebej prirejen za planince.
FRANCI SAVENC
Sistematično usmerjanje pohodov
LJUBLJANA- Na zboru planincev Savinjskega MDO so ugotovili, da je zlasti zanimiva aktivnost PD Zabukovica. Dobro so založeni z vso literaturo in člane tudi načrtno usmerjajo. Ko so praznovali 30-letnico, so npr. ugotovili, da njihovi člani hodijo že po 34 transverzalah, da so doslej osvojili prek 1030 značk (samo letos 166) in da so tudi pogosti obiskovalci gora drugih republik. V ospredju je prav gotovo Miha Milavec, ki je doslej prehodil že kar trideset transverzal. Zavzeti pa so tudi pionirji, ki v skupini sedaj obiskujejo koroško mladinsko pot.
