Vzponov čedalje več
Slovenski alpinisti so se sestali na rednem letnem zboru – Trinajst odsekov v Sloveniji je še vedno brez inštruktorjev
LJUBLJANA – Na rednem letnem zboru slovenskih alpinistov, zastopnikov vseh odsekov iz Slovenije, se rešuje vse več skupnih vprašanj, ki nastajajo vzporedno z razcvetom dejavnosti. V petek je bilo v telovadnici na Taboru živahno in delavno. Seveda ni šlo brez začetne ugotovitve, da nekaj odsekov, med njimi tudi nekateri, ki so sicer zelo delavni, niso poslali rednih letnih poročil, s čimer otežkočajo delo komisije za alpinizem.
V kratkem poročilu komisije za alpinizem, ki je bilo jedrnat povzetek poročil posameznih odsekov, je bila združena vsa letošnja dejavnost slovenskih alpinistov. V Sloveniji je okoli 1700 alpinistov, združenih v 42 odsekih in sekcijah. Najmočnejši so AO Matica, in AO Idrija. Aktivnih alpinistov je 605, med odseki z najvišjim številom aktivnega članstva, ki imajo tudi največ vzponov, pa so Celjani. alpinisti AO Rašica in AO Matica, ki imajo med 44 in 37 aktivnih članov. Precej vzponov imajo tudi AO Tržič, Impol in Kamnik. Če pa seštejemo vse letošnje zimske in poletne vzpone ter pristope, dobimo izredno visoko število 10.160, kar pomeni izredno aktivnost in prizadevnost slovenskih plezalcev.
V razpravi o vzgoji, organiziranosti in obveščenosti pa so bile ugotovitve nekolikanj manj obetavne. Pri odlično zasedenih alpinističnih šolah, velikem zanimanju mladih za ta šport in v obdobju, ko govorimo o vse kvalitetnejših in seveda bolj zahtevnih vzponih, je še vedno 13 slovenskih odsekov brez inštruktorjev. Komisija za alpinizem bo z nekaterimi akcijami. kot so tečaji za inštruktorje in začetni alpinistični tečaj sicer skušala pomagati, toda vsak posamezen odsek je dolžan poslati na te tečaje ljudi. To je seveda le delna rešitev, zlasti pomembno pa je verjetno oblikovanje področnih komisij za vzgojo in preventivo. Komisije bodo skrbele za poenotenje meril v alpinističnih šolah. za sprejeme in selekcije. Zbor je ugotovil, da so alpinisti lani množično sodelovali pri solidarnost- nem zavarovanju. Sredstva, ki so na voljo, bi lahko uporabili za ustanovitev podkomisije za varnost in preventivo, ki bi skrbela za obveščanje. literaturo in predavanja s tega področja. Tudi prihodnje leto bo solidarno zavarovanje za primer nesreč v tujini pogoj za registracijo.
Konec alpinistične sezone je tudi čas za podelitev nagrad in priznanj. Alpinistom so jih podelili za kvalitet- ne dosežke, za prizadevno delo v odsekih, obetavnim pa bodo priznanja vzpodbuda za nadaljnje delo. Podelili so tudi vsakoletne nagrade za udeležbo na smučarskih tekmovanjih. Med alpinisti so najboljši smučarji v Mojstrani. Tržiču, Idriji in Rašici.
ANDRINA JAGER
Vzorec odličnega informatorja
Hans-Dieter Greul iz Frankfurta, ki je področni sekretar Himalajskega kluba, je že doslej sodelavcem redno posredoval odlične spiske in preglednice o alpinističnih odpravah v Himalajo. Te dni pa razpošilja Alpin International Nr. 1 80 37 strani obsegajoče zvezke, polne resnično zanimive vsebine.
Uradni seznam za Nepal spomladi 1981 (zanimivo, da v njem ni naše v južno steno Lotseja, je le bolgarska, ki ima v načrtu normalni pristop) obsega 26 odprav. Ne manjka tudi seznam za zimsko sezono 1980 81. Zelo obsežen je seznam najnovejših planinskih knjig (v njem je tudi naša Na vrh sveta). Največja vrednost te informacije pa je v preglednem opisu pretekle himalajske sezone in številnih ponatisih, povzetkih ter objavah pi- sem, ki so jih Greulu posredovali sodelavci. Le fotografije bi še dodali (kar pa je glede na preprosto fotokopirno tehniko za sedaj še prevelika zahteva), pa bi imeli zanimivega konkurenta mnogim znanim revijam, ki žal vse bolj tonejo v komercialne vode.
Alpinistični razgledi so vselej zanimivi
Že deveta številka informacij za alpiniste – O Lammerju, kategorizaciji, trekkingih…
LJUBLJANA- Razgled z vrha je posebno doživetje. Včasih je sicer omejen pa čeprav le z lokalnimi motnjami, toda tistemu, ki ga zna dojeti, vedno pokaže kaj novega. Tako nekako je tudi z dosedanjimi zvezki, ki jih je pod naslovom »Alpinistični razgledi« pred nekaj manj kot 14 meseci pričela izdajati komisija za alpinizem PZS. Devet jih je izšlo doslej, zadnji (9) prav na dan, ko je bilo v Ljubljani srečanje slovenskih alpinistov.
Naslovnica je tokrat sposojena iz knjige Gruh, ki jo je leta 1937 izdal pred kratkim preminuli Edo Deržaj. Uvodnik Janeza Bizjaka pa je opisal sedanjost: alpinizem in finansiranje. deklaracije, zamisli… Zelo zanimiv. je sestavek o Eugenu Guidu Lammerju (1863-1945), ki ga je v okviru serije Veliki pionirji alpinizma pripravil Bine Mlač. Tudi nekdanji plezalci so uporabljali tu in tam kakšen klin ali kavelj, sicer zelo redko in jim je služil le kot reševalni pripomoček v veliki sili, kot npr. zdravniku morfij ali kokain. Naraščaj pa jih zlorablja kot opojno sredstvo in jih hoče imeti ve-dno več. Ali ni blizu skušnjava, da bi začeli uporabljati take jeklene predmete tudi za stope in oprimke, je eden izmed citatov.
Franc Mulej se je dotaknil vprašanja varnosti na trekkingih. Potrebno bi mu bilo prisluhniti in ukrepati. Marjan Osterman pa je nakazal nekaj dilem od kategorizacije, do odpravarstva in soliranja. O vsem nakazanem bi morali zavzeti jasna stališča.
Podoba Matterhorna z njegovo zgodovino je že skoraj vsa pred nami. Nada in Bine Mlač sta pripravila pet nadaljevanj, priključeni pa so še okvirni podatki o naših vzponih (upajmo, da bodo praznine dopolnjene in napake korigirane po zaslugi bralcev že do 10. številke).
Sestavka Pavla Šegule in Jureta Ulčarja pa sta namenjena preventivi. Zanimiv in poučen je tudi prispevek Stanislava Gilića o zgodovini osnovnega vodnika za vzhodne Dolomite, ne manjka pa tudi tokrat novic in opisov s skicami.
FRANCI SAVENC
Sprejem na Kofcah
Po letošnji sezoni so se, kakor kaže, najbolj okrepile vrste alpinistov včlanjenih v AO Ljubljana-matica. Na sprejemu, ki je bil 12. t. m. na Kofcah. so krstili kar šest pripravnikov: Borisa Bertonclja, Zvoneta Drobniča, Lidijo Honzak, Mitjo Kaneloppulosa, Pavleta Kozjeka in Andrejo Žagar.
Zimski vzponi v tujini
Iz sredstev namenjenih za financiranje programa selekcij v letu 1981 bo komisija za alpinizem PZS krila tudi del stroškov, ki jih bodo imeli izbrani alpinisti z zimskimi vzponi na tujem. Seveda pa bo te potrebno prijaviti (imena. glavni in rezervni cilj. način prevoza in načrt bivanja na tujem), prednost pa bodo imeli člani republiške selekcije (mednarodni in zvezni razred).
Iz letošnjih sredstev pa ho KA PZS primaknila del sredstev za kritje stroškov, ki so jih imeli izbrani alpinisti (seznam so prejeli vsi AO in AS) že z letošnjimi vzponi doma in deloma tudi na tujem.
Obvezno za nove inštruktorje
V četrtek 8. januarja ob 16. uri se ho v prostorih centralne planinske knjižnice v Ljubljani, Dvoržakova 9 T pričel prvi del seminarja za došolanje kandidatov, ki bi radi postali inštruktorji alpinizma. Tema prvega dne ho pedagogika, obdelal pa jo ho Franjo Krpač. Udeležba je obvezna.
Razstava fotografij in diapozitivov
V petek ob 18. uri so odprli razstavo fotografij in diapozitivov, ki jo je v galeriji Emonska vrata pripravil Foto klub PZS. Fotografije je prispevalo 16 članov, diapozitive pa celo 21. Razstava bo odprta vsak dan razen nedelje do 9. januarja, projekcije dia- pozitívov pa bodo vsak večer med 19. in 20. uro.
Iz razprave o temeljih načrta GRS
Načrt slovenske GRS je dejansko sinteza planov, ki so jih začrtali v postajah po vsej Sloveniji. Kljub temu je razprava na zadnjem sestanku opozorila še na marsikaj. Slovenska GRS postaja vse bolj družbeno priznana organizacija, kljub temu pa bodo morale postaje nastopati navzven se aktivneje in si zagotoviti finansiranje svojega humanitarnega dela. Premalo je se poudarjen tudi pomen GRS v okviru civilne zaščite. Vsakih deset let se po zbranih podatkih število mrtvih povprečno poveča za 50 odstotkov, temu primerna mora biti tudi rast naše GRS. Skrbeti pa je potrebno tudi, da bodo naša moštva še naprej moralno, psihično in tehnično vsestransko kar najbolje pripravljena. Hkrati pa morajo biti pripravniki in reševalci aktivnejši v AO ter AS od koder prihaja podmladek.
Planinska članarina v letu 1981
LJUBLJANA – Po statutu Planinske zveze Slovenije daje predlog višine članarine (za mladince in pionirje pa jo določa) Glavni odbor. Na zadnji sejí je GO sklenil, naj bi bila članarina v letu 1981 za člane 100 din (dokončno je bodo določili občni zbori PD). za mladince 50, za pionirje pa 20 din. Seveda pa vsi ti zneski ne ostanejo društvu za njegovo delo. Prispevek za poslovanje PZS je 38, 8 in 5 din. S tako zbranimi sredstvi se finansira osnovno poslovanje pisarne PZS, del pa za PZ Jugoslavije.
Srečanje z beljaškimi reševalci
KRANJ V torek so se v planinskem klubu PD Kranj srečali kranjski reševalci s svojimi beljaškimi tovariši. Do tesnejših stikov med njimi je prišlo prvič leta 1967, ko so skupaj reševali avstrijskega planinca na pobočjih Grintavca. Od tedaj pa se redno sestajajo in izmenjujejo izkušnje. Prav zato na taka srečanja prihajajo reševalci različnih specialnosti, na zad- njem ko so Beljačanom podelili tudi plaketo, pa je bil prisoten tudi Karel Kuchar. Za naprej so se dogovorili, da se bodo Kranjčani udeležili ene izmed demonstracij reševanja beljaške GRS. pripravili bodo skupno turo. pogovorili pa se bodo tudi o vlogi PD ter izmenjali izkušnje o delu z mladino.
Prikaz jamarskega reševanja
LJUBLJANA – Jamarska reševalna skupina Društva za raziskovanje jam Ljubljana in komisija za jamarsko reševanje JZS sta 14. t. m. v Škocjanskih jamah pripravili prikaz jamarskega reševanja in vrvne tehnike. Namenjen je bil seznanjanju društvenih varnostnikov in predstavnikov občinskih štabov SLO in DSZ, le udeležba ni bila taka, kot bi morala biti, čeprav je bilo prisotnih celo preveč ljudi in hi veljalo v prihodnje misliti na organizacijo področnih akcij. Posebno s strani občinskih štabov bo potrebno storiti več, da ne bodo sklepi ostali le na papirju.
Spuščanje in dviganje po vrvi, prek previsa in vozla, podaljševanje vrvi v zraku in pritrjevanje pod previsi je prikazal Sabolek. Razvoj varnostne zavore pa je orisal Korenčan. Najbolj pogoste poškodbe in načine transporta je orisal Praprotnik, Planina pa je naštel dolžnosti varnostnikov. Smerdu in Korenčan sta nato demonstrirala še dviganje s protiutežjo, Sabolek pa snemanje ponesrečenca z vrvi. Trček pa je razčlenil pomen usposobljenosti in opremljenosti jamarskih reševalcev za SLO in DZ. Ob tem se je tudi pokazalo, da precej društev, ki imajo celo najsodobnejšo opremo, le-te ne znajo uporabljati ali pa jo uporabljajo napak.
ZVONE KORENČAN
101 PD na Hrvatskem
ZAGREB – Pred dnevi so v dvorani Gradbenega izobraževalnega centra v Zagrebu ustanovili PD Novi Zagreb, 101. PD na Hrvatskem. Člani iniciativnega odbora so pripravili obsežen program v prihodnjem letu, z rednim delom pa bodo pričeli sredi januarja. To je prvo PD na področju KS Novi Zagreb.
Lojze Petelinšek
V sredo so v Frankolovem pokopali Lojzeta Petelinška, častnega člana AO Kozjak, mirnega, skromnega. a vendar odločnega moža, ki se je s 15 leti zapisal planinstvu in mu ostal zvest takorekoč do zadnjega dne. Z alpinizmom se je pričel ukvarjati v celjskem TK Skala. Potem je z njim spet našel stik v Mariboru, kamor se je preselil, leta 1953 pa je postal načelnik AO Maribor – matica. Bil je aktiven tudi pri obnovi planinskih postojank, gradnji Žavčarjevega doma in Ribniške koče. Leta 1957 se je lotil ustanavljanja AO in MO pri sedanjem PD Kozjak in prav njegovem trudu gre pripisati, da je bil ta mladi kolektiv kmalu med najbolj aktivnimi. Potem se je spet zagrizel v gradnjo, tokrat na Tojzlovem vrhu. Vmes pa je bil uspešen tudi kot plezalec, odbornik, mentor in vzgojitelj. S svojim širokim znanjem je bil odličen sobesednik, predloge pa je vedno znal podkrepiti z dejanji.
Za svoje vsestransko planinsko delo je bil odlikovan z najvišjimi priznanji Planinske zveze Slovenije in Jugoslavije, prejel pa je tudi državno odlikovanje. red dela s srebrnim vencem.
Varstvo pred plazovi bolj približati ljudem
Letošnji dan varstva pred snežnimi plazovi, ki je bil v Ravnah, je odlično pripravila postaja GRS Prevalje – Velika vloga klubov
LJUBLJANA – Podkomisija gorske reševalne službe za plazove je leta 1975 prvič izvedla dan varstva pred plazovi. Namen tega je, da vodilne kadre (iz vrst alpinistov, reševalcev, planinske mladine, a tudi drugih, kot na primer smučarjev in smučarskih vodnikov, vojske, milice, graničarjev) in sploh vseh, ki v svoji dejavnosti pridejo v stik z nevarnostjo snežnih plazov, seznanja z vrstami nevarnosti, z opisi nesreč, ki so se primerile v tekočem letu doma in na tujem ter z vsem tistim, kar lahko prispeva, da bi ne bilo materialne škode in človeških
žrtev.
REŠEVALCI MED PRAKTIČNO VAJO – Pri Smučarski koči nad Ravnami je bil praktični del dneva varstva pred snežnimi plazovi. Na sliki: udeleženci s sondami. (Foto: Andrina Jager)
Načelo te preventivne dejavnosti je, da republiškemu srečanju slede društvena in področna, kjer izkušnje prehajajo tudi na širšo javnost ter s tem širijo kulturo varnega gibanja in smučanja v gorskem svetu pozimi.
Naše letošnje srečanje v Ravnah je odlično pripravila postaja GRS Prevalje, ki je v ta namen pridobila pokroviteljstvo sveta za ljudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito SO Ravne in tako pokazala tesno povezanost in utečenost z ukrepi družbene samozaščite kot celovitega gibanja in dejavnosti na območju občine.
V teoretičnem delu so navzoči poslušali izvajanja o namenu komisij za varstvo pred snežnimi plazovi v krajevnih skupnostih in občinah, o škodi. ki jo na telesu utrpi tisti, ki ni zadosti zavarovan pred mrazom ali če ga za- suje snežni plaz. Največ pozornosti pa je bila deležna obravnava nesreč v plazovih v sezoni 1979/1980 pri nas in v tujini.
O tem bomo kaj več slišali v drugih prispevkih, naj povemo le to, da je znanih 16 primerov, ko so naše ljudi zasuli plazovi. Trije dijaki v Bosni in en alpinist v Sloveniji tega niso preživeli, drugi so se izmazali brez hujših posledic. O dogajanju v tujini smo poročali novembra, omenimo le, da je v Evropi preminilo v plazovih kar 125 ljudi, pretežno smučarjev. Prikaz dokazuje, kako zmotno je mnenje, da pri nas plazov ni, imamo le izredno srečo, da se dogodki večidel iztečejo brez smrtnih žrtev.
V praktičnem delu srečanja smo na terenih pri Smučarski koči pod Uršljo goro videli vse o tem, kako je treba hoditi v terenih, kjer groze plazovi. prikazana nam je bila tovariška pomoč in reševanje, kot ga izvaja GRS. Prevaljski reševalci niso izpustili prav ničesar, zato je bil prikaz udeležencem, ki jih je bilo prek 80, resnično poučen in ni nikogar pustil brez odgovora, kako naj ukrepa, če se pokaže potreba
Pohvala gre nedvomno tudi skupščini občine Ravne, ki je za vse udeležence priredila ogled muzeja in študijske knjižnice s sprejemom pri predsedniku občinske skupščine. Ob tej priložnosti so gostom zapeli tudi člani Koroškega okteta, v pomenku, ki je sledil, pa je bilo možno izmenjati mnenja in podatke s področja varstva pred plazovi.
Tega dne je bil tudi področni dan varstva na Zelenici, ki so ga izvedli tržiški gorski reševalci. Nosilci dejavnosti dobro vedo, da je te prireditve treba opraviti čimprej, da bi bili ljudje pripravljeni, saj je zima takorekoč že v deželi. Vse to je prav, vendar bi bilo na moč želeti, da bi tudi alpinisti in drugi potencialni izvajalci športov in drugih dejavnosti v gorah pozimi malce bolj upoštevali nevarnosti, spoštovali opozorila Službe snežnih plazov pri HMZ SR Slovenije, prav gotovo pa vsaj očitno nevarnost in neposredno plazove. Dogaja se, da neodgovorno rinejo na strmine celo tedaj, ko se na njih trgajo plazovi. Če ti objest- neži ne spoštujejo svojega lastnega življenja, naj upoštevajo vsaj življenje reševalcev, ki se zaradi njih spet in spet podajati v nevarnost. Podkomisija GRS za plazove želi, da bi dneve varstva še bolj približala ljudem, pri čemer pa ji bodo morali pomagati zlasti smučarski klubi in zimskošportni centri. Gre za to, da bi na javnih smučiščih vsaj enkrat na leto priredili praktičen prikaz varne hoje, ravnanja v nevarnosti, reševanja zasutih tovarišev in veščin, ki so potrebne, da čimprej najdemo zasutega v plazu in ga oskrbimo.
Izvajanje praktičnega dela dneva varstva pred snežnimi plazovi bi bilo sila hvaležna tema za športne zimske dneve osnovnih šol in srednjih šol. Vsak mlad človek, ki je tudi potencialni smučar in planinec, bi tako na najbolj neposreden in zanesljiv način dobil vsaj osnovne pojme o nevarnosti, ki ga ogroža pozimi v gorskem svetu ter tudi napotke. kako naj ukrepa.
Šole in ustanove, ki bi se tega rade lotile, naj zahtevajo pomoč pri najbližji postaji GRS ali planinskem društvu. Seveda so tudi pouka potreb ni tudi mladi ljudje v ravninskih predelih in to celo bolj kot sicer. saj nevarnosti sploh ne poznajo in jo teže dojamejo kot mladina iz goratih predelov.
PAVLE ŠEGULA
