Odslej Soški alpinistični odsek
Pred dnevi so ga ustanovili pri planinskem društvu Tolmin
TOLMIN – Pri planinskem društvu Tolmin so pred dnevi ustanovili alpinistični odsek. V njem se združujejo alpinisti iz vseh štirih planinskih društev, ki delujejo na območju tolminske občine in sicer – Bovca, Kobarida, Tolmina in Podbrda. Na ustanovnem občnem zboru so se dogovorili o programu dejavnosti za prihodnje obdobje.
Pravkar poteka v Tolminu alpinistična šola. Slušateljem predavajo priznani strokovnjaki s področja alpinizma iz Ljubljane, Nove Gorice in od drugod. Predavanja so opremljena z barvnimi diapozitivi. Praktične vaje imajo vsako soboto in nedeljo. Za mesec maj je predviden prvi alpinistični tabor.
Na območju tolminske občine deluje blizu 60 alpinistov – samoukov in tudi preizkušenih skalašev, ki so svoje alpinistične sposobnosti urili v ustreznih šolah in so tudi priznani v zveznem merilu.
Njihova prizadevanja, da bi to dejavnost poživili, velja vsekakor pozdraviti. S svojimi bogatimi izkušnjami s srečanj z naravo v gorah bodo nedvomno obogatili tudi delo planinskih društev.
M.P.
NAJBOLJ ZAHTEVNA STENA V VELIKI PAKLENICI – Severozahodna stena Anič kuka, v kateri so hrvatski in slovenski alpinisti izpeljali že številne smeri. Zadnjo sta preplezala Tržičana Matjaž Ivnik in Iztok Tomazin med 25. in 27. novembrom. Imenovala sta jo »EI Condor passa«, ocena pa je VI+, A3/V – VI, 350 m, 23 ur.
Veliki načrti Celjanov
Maja bo odpotovala 12-članska odprava na Norveško – Tudi v Yosemitih
CELJE – Celjski alpinisti so pred nedavnim polagali obračun dela in pri tem povedali tudi, kaj načrtujejo v prihodnje. Ker so njihovi dosedanji uspehi dobro znani, poglejmo raje njihove načrte. Že maja se namerava odpraviti 12-članska odprava v gore Trolltinden ob norveški atlantski obali. V stenah, ki so med najvišjimi v Evropi, je še veliko smeri, ki bi jih veljalo ponoviti, pa tudi za kako novo je še prostor. Knez in Zupan pa pojdeta v Yosemite, v gladke stene El Capitana, koder so ameriški plezalski zanesenjaki nekaj časa diktirali smer alpinizmu.
K temu lahko dostavimo še, da so dobili celjski alpinisti lepo priznanje tudi v okviru TKS. Čeprav niso bili posebej navedeni med »kandidati«, je Franček Knez kar četrti na seznamu športnikov leta, za Kopitajem, Ukičem in Fabjanom, med ženskami pa se je uveljavila Marjana Šah.
F.S.
Alpinistični razgledi št. 2
Če bo šlo vse po sreči, bo druga številka glasila komisije za alpinizem PZS razmnožena še pred koncem leta, in temu primeren je tudi ovitek. V tej številki bo tudi obvestilo o načinu plačevanja, ker v prihodnjem letu žal »Alpinistični razgledi« ne bodo več brezplačni. Bolj kot to pa bo nekatere prizadelo, da ne bo moč razširiti kroga naročnikov. 250 izvodov je glede na tehniko nekak maksimum in ta je bil dosežen že z dotisom najnujnejših izvodov 1. številke.
Poročila v glavnem zbrana
Komisija za alpinizem PZS združuje ta čas 36 AO in 10 AS, večina aktivnih pa je že poslala poročila, tako da bo kmalu mogoče napraviti obračun: koliko je bilo letos aktivnih članov in koliko vzponov so opravili. Manjkajo predvsem poročila tistih kolektivov, ki so se, kakor kaže, znašli v krizi (Litostroj, Logatec, Martuljek, Mežica, Mojstrana, Prevalje, Sežana, Viharnik).
Obširno in pohvalno o E-79
Alpinismus, eno izmed najpomembnejših evropskih planinskih glasil, že dolgo ni dodelilo toliko prostora Jugoslaviji (od tematske številke posvečene našemu alpinizmu) kot tokrat. V št. 1-1980 je uredništvo namreč v celoti objavilo poročilo vodje odprave »Everest 79« Toneta Škarje, osem fotografij in dve skici (5 strani je vsega!). V uvodu so z mastnimi črkami zapisali, da je to resnično sijajen uspeh. Prezreti ne gre tudi, da so pravilno izpisali vsa imena (z našimi in srbohrvaškimi šumniki), kar se sicer dogaja bolj redko.
Naši planinci v Mehiki
Pred dnevi se je iz Mehike vrnila še druga skupina (obe sta šteli po 21 udeležencev, obe pa je vodil Janez Pretnar iz Radovljice) naših planincev, ki so se v organizaciji PZS mudili v Mehiki. Obiskali so spet Popocatepetl (5452 m), na katerega se je povzpelo iz prve skupine 10, iz druge pa 2 (zaradi slabega snega) udeleženca. Na Urizabi (5757 m) so bili trije iz prve skupine, iz druge pa se jih je nanj povzpelo kar 11. Radovljičan Matjaž Čeme pa je z vrha celo smučal (naklonim 35-40 stopinj). Slednjič je bilo 17 naših planincev iz druge skupine tudi na vrhu Nevada de Poluca (4568 m), četrtem najvišjem v Mehiki. Uspešno so uresničili tudi načrt turističnih ogledov.
Nova smer v Travniku
Zlatko Gantar in Emil Tratnik (oba Idrija) sta 8. in 9. t. m. preplezala novo smer v S steni Travnika nad dolino Dol nad plazmi. Spodnji del (200 m) smeri sta ocenila s V/IV+, zgornji (500 m) pa z II-III. Bivakirala sta nad težjim delom smeri, v nedeljo pa sta kljub megli in sneženju opravila še prečenje Travnik – Plaski Vogel in se po Sestopni smeri (II) vrnila v dolino. Plezala sta vsega 14 ur.
Plezali so v Mosorju
V času od 24. novembra do 1.t. m. je 14 članov AO Ravne in AS Prevalje na Mosorju pri Splitu opravilo 64 vzponov vseh težavnostnih stopenj. Računajo, da je med preplezanimi tudi več prvenstvenih smeri, vendar morajo podatke še preveriti s poznavalci.
Sam po grapi
Janez Kovač (AO Impol) je v četrtek 13. t. m. sam preplezal Belačevo grapo v Kalškem grebenu. Kot je povedal, je imel odlične razmere, trd sneg, le v skokih je bil led.
Načrtna AŠ v Mengšu
Alpinistična šola, ki jo je priredil AO pri PD »Janez Trdina« iz Mengša, dela po načrtih. Med zadnjimi prazniki so imeli že skupno turo. Povzpeli so se na Kokrsko sedlo in vadili na Jamah pod Grintovcem zimsko tehniko. Preplezali so tudi JV greben Grintovca in prečili čez Mlinarsko sedlo in Dolgi hrbet, v dolino pa so se spustili skozi Gamsov skret. Izmed starejših pripravnikov pa je letos Jure Hrovat opravil izpit in bil sprejet med alpiniste.
Franc Vrankar in Slavc Šikonja (Domžale) sta 29. novembra preplezala Centralno v Kalški gori. 8. t. m sta Miro Šušteršič in Vrankar preplezala Centralno smer v Brani, dan kasneje pa Janez in Vanda Šušteršič Kratkohlačno v Z steni Planjave.
Strožji kriteriji za sprejem
V alpinističnem odseku PD Ljubljana-matica so imeli letos štiri kandidate za sprejem. Toda ob natančnem pregledu so ugotovili, da osnovne pogoje (35 vzponov, od tega 8 zimskih pristopov ter vodstvo naveze v smereh IV stopnje) izpolnjujejo v celoti le trije. Zataknilo pa se je pri pogoju, da morajo kandidati poleg izpita opraviti še preizkusno turo z enim izmed članov komisije. Doslej jo je namreč opravil en sam.
Sredi tega meseca so člani AO opravili tudi nekaj plezalnih vzponov. Lenarčič, Palčič in Škrabl so ponovili Zupanovo in Rumeno zajedo, Mejak in Škrabl pa Spominsko in Virensovo (vse v Koglu). Bešlin in Marinčič sta plezala Smer pastirja Jozla v Nad Šitom glavi itd.
Skoraj 20 vzponov na člana
Člani AO Kamnik so v preteklem letu (od 29. novembra 78 do istega datuma letos) opravili 497 plezalnih vzponov, 25 zimskih pristopov in 14 turnih smukov, ali 19,9 tur na aktivnega člana. Manjkalo pa tudi ni kvalitetnih ponovitev v domačih in tujih gorah (npr. Devaille-Cornaue v Les Droites) in serije prvenstvenih vzponov.
Samotna pot
Andrej Veličkovič je v drugi polovici letošnjega oktobra pričel s snemanjem TV filma, ki naj bi (po dolgih letih!) prikazal domači alpinizem. Večino plezalskega dela je posnel (21. oktobra) v smeri pastirja Jozla (Nad Šitom glava), plezala pa sta Stane Belak in Vanja Matijevec.
Sedaj je film že zmontiran (20 minut, naslov – Samotna pot) in čaka le še na zeleno luč dokumentarno – feljtonske redakcije ljubljanske TV za predvajanje. Tekst zanj je napisal Danilo Cedilnik, vse drugo delo pa opravil Veličkovič, ki je, čeprav amater (z lastno 16 mm filmsko kamero) posnel že nekaj zanimivih gradiv, spomladi pa pripravlja film o turnem smučanju. Film pa seveda ni v celoti posvečen le vzponu, bolj je to zapis o gorah, zbir utrinkov ob »nekem vzponu«.
Bo to morda tista pobuda za planinski film, ki jo čakamo že več kot 20 let? Vsa ta leta namreč ni bil posnet pravzaprav noben pravi alpinistični film pri nas, izjema so le odprave v tuje gore.
AO Zagreb-matica
Sredi meseca so se na letni skupščini sestali člani AO pri PD Zagreb-matica. Imeli so kaj povedati: kar 847 vzponov so opravili v letošnjem letu in če bi od vseh 80, kolikor jih je bilo aktivnih, odšteli vse tiste, ki so imeli le 5 ali manj vzponov, bi dobili trideseterico z nadvse uspešnim povprečjem. Pred vsemi pa je bil tudi letos Davor Butkovič (117 vzponov). Pri tem pa velja omeniti, da imajo v AO ta čas le dva alpinista, vsi drugi so še pripravniki. Največ vzponov (70%)so opravili v Paklenici, precej pa tudi v tujini, kjer so se pripravljali na odpravo »Andi 80«.
Jubilej bolgarskih jamarjev
Bolgarska jamarska zveza slavi 50-letnico organiziranega dela. V 46 klubih in dveh speleoloških grupah združujejo okoli 1500 članov. Od leta 1974 so inventarizirali 2400 objektov, 200 od teh pa sistematično raziskujejo. Vodijo seveda tudi centralno kartoteko, v Rodopih pa imajo celo svoj muzej.
Za obnovo Prešernove koče
Letošnje poslovanje PD Javornik Koroška Bela je bilo uspešno. Veliko zaslug za to ima prav gotovo tudi neposredno povezovanje s TOZD Valjarna bluming-štekel. Okusno opremljeni društveni prostori, dobri rezultati gospodarskega odseka, uspešno delo mladih in še bi lahko naštevali. Toda pred njimi je tudi vrsta odgovornih nalog, med katerimi je prav gotovo poglavitna obnova Prešernove koče. Računajo, da bodo ob sistematičnem prostovoljnem delu potrebovali tudi okoli 3 milijone din, zaradi omejene gradbene sezone vrh Stola pa naj bi dela trajala do leta 1985.
Tovorna žičnica na Kokrsko sedlo
Po nekaj letih prizadevanja članov PD Kamnik in ob znatni podpori delovnih organizacij, predvsem DO Titan in Stol ter Alprema, so letos (10. novembra) odprli tovorno žičnico na Kokrsko sedlo. Tod je sicer že prej bila improvizirana žičnica, toda z leti jo je načel zob časa. Z gradnjo nove so začeli leta 1975, »Pobeglica«, kot so jo krstili, je dolga 1800 m, zgradili pa so še manjše priročno skladišče. Tako z oskrbo Cojzove koče spet ne bo težav.
Prva naloga – množičnost
Na sklep o jugoslovanski planinski šoli bo potrebno še počakati – Čim prej monografija
LJUBLJANA – PD »Javorak« iz Nikšiča je bilo organizator prvega sestanka predsedstva PZ Jugoslavije v Črni gori, ki je imel še poseben pomen, saj je bila hkrati še tematska konferenca na dve ključni temi – množičnost in zaščito narave.
Predsedstvo se je najdalj pomudilo pri spremembah statuta PZJ, v katerega so vnesli nekatera nova določila, druga pa spremenjena v smislu potreb nove usmerjenosti. Vseh predlogov in problemov pa ni bilo mogoče rešiti in jih bo potrebno znova preučiti na marčni konferenci. Tudi predloga o formiranju jugoslovanske planinske šole ter pravice, da dobi odprava »Lhotse 80/81« naziv jugoslovanska, sta bila tako rekoč le registrirana, na dokončen sklep pa bo potrebno še počakati.
Izredno pa se je razživela razprava o gradivih, ki sta jih pripravili PZ Hrvatske o množičnosti ter Bosne in Hercegovine (o zaščiti gora). In čeprav se je pokazalo, da bo tudi na teh področjih v prihodnje moralo biti kar precej vsklajevanj, kar pa je razumljivo glede na različne razmere, čeprav je tudi že dosedanja politika v skladu z dogajanji pri nas doma in v svetu. Nujno moramo dobiti določene sistemske rešitve, toda nanje ne smemo čakati ne da bi sproti ukrepali. Vzgoja pa je bila in mora biti tudi v prihodnje ena temeljnih zahtev pri delu v okviru jugoslovanske planinske organizacije. Prav zaradi tega se je razprava večkrat vračala k vzgojnim procesom. Še en pomemben sklep je bil sprejet: čim prej je potrebno pripraviti monografijo o planinstvu v Jugoslaviji, ki bi enakovredno in argumentirano obdelala vse dejavnosti.
FRANCI SAVENC
Z gradnjo v gorah kasne
GO PZS se je sestal v postojanki PD Hrastnik, kjer so sprejeli pomembne sklepe
LJUBLJANA – Dom v Gorah so zgradili leta 1968 in spada med naše dobro obiskane (in oskrbovane) planinske postojanke. Komaj poldrugo uro je oddaljen od železniške postaje Hrastnik, z osebnim avtomobilom pa se mu celo lahko približamo na vsega uro hoda. Ima udobna ležišča za 54 oseb, za mizo pa se jih lahko vsede celo 120. V okolici pa tudi ne manjka zanimivih ciljev in sprehodov.
Tu so se že v petek popoldan začeli zbirati planinski funkcionarji, člani glavnega odbora in stalni sodelavci PZS, postojanko PD Dol pri Hrastniku pa je večina zapustila šele naslednji dan pozno popoldan. Dnevni red sestanka GO PZS je bil obsežen, ni pa manjkalo tudi utemeljenih predlogov za pomembne spremembe.
Največja pozornost je veljala prvima dvema točkama – analizi možnosti razvoja planinske organizacije za obdobje 1981 – 85 ter poročilu o uresničevanju nalog iz družbenega dogovora o pomoči visokogorskim postojankam (za leto 1979 ter usmeritev 1980). Stanje v naši planinski organizaciji je zadovoljivo, kljub temu pa ne manjka tudi težav. Te so predvsem v uresničevanju družbenega dogovora in v počasni graditvi postojank. Tudi delovna skupnost PZS je preobremenjena z nalogami, čeprav se je dokaj okrepila in je temu primerno draga. Sicer pa stroški prenaglo naraščajo tudi na drugih področjih. Prav zato je bilo nujno potrebno sprejeti nekatere podražitve (odvoda PZS od članarine ter naročnino za Planinski vestnik), v načrtu pa je še več stabilizacijskih ukrepov, katerih vrednost se bo izkazala šele s časom.
Koledar akcij, ki ga je za prihodnje leto sprejel GO, sicer še ni popoln, marsikatero napako pa bomo v njem še odkrili, pomeni pa vendarle opazen korak naprej k usklajevanju in boljši informiranosti. Malo drugače pa je s programom dela PZS in s finančnim načrtom. Želja je veliko, tudi zastavljenega je že precej, saj ne manjka potreb, denarja pa žal ni dovolj. In temu se bo treba prilagoditi.
F.S.
Tisoči so čistili Tatre
Posnemanja vredna akcija poljskih in češkoslovaških planincev
ZAKOPANE – Vodstvo Tatranskega narodnega parka, komite za zaščito gora pri Poljski alpinistični zvezi in redakcija popularnega tednika Pszekrij so 24. oktobra letos priredili že drugi »dan za čiste Tatre«. Akcije se je udeležilo kar 3200 ljubiteljev gora, s planinskih poti, razgledišč, vrhov in iz okolice postojank pa so odnesli v dolino (ali zakopali na primerna mesta) kar 21.000 kg odpadkov. Naslednji dan so podobno akcijo izvedli še na slovaški strani Visokih Tater. Češkoslovaški planinci, ki so sodelovali s TANAP in uredništvom mesečnika Visoke Tatre, so akcijo poimenovali »Čiste gore«. Pravijo, da so Visoke Tatre vsaj za nekaj časa najbolj čista gorska skupina, če upoštevamo obisk kakršnega imajo. Zamisel je vabljiva in najbrž niti ne bi bila težko uresničljiva tudi pri nas. Res je, da imamo že eno množično akcijo (dan planincev, vsako drugo nedeljo v septembru), toda gore so že tako onesnažene, da zaslužijo večjo pobudo kot je antenina »100 smetarjev«.
Še o postojanki na Slivnici
LJUBLJANA – V torek, 4. t. m. je bil najbrž presenečen prenekateri planinec, ko je prebiral sestavek S konzervami »oskrbovan« dom.
Nekateri so se upravičeno jezili nad tistim, ki nimajo posluha za postojanko na Slivnici, drugi, bolje obveščeni, pa nad nepoznavanjem tistih Cerkničanov, »ki so se na vsakem koraku« spotikali ob razmere na Slivnici in pri tem niso vedeli, kdo je zanje pravzaprav odgovoren.
V »Planinskem vestniku« smo lahko že davno prebrali, da postojanka na Slivnici od jeseni 1969 ni več v planinski oskrbi. PD Cerknica, ki jo je do tedaj upravljalo, je bilo namreč nekaj časa v hudi krizi in ker poleg tega niso bili niti lastniki objekta, so jo sporazumno z vsemi zainteresiranimi prepustili v upravo trgovskemu podjetju Škocjan iz Rakeka.
Kako to, da je sedaj prišlo celo do tega, da domačini niti ne vedo, kdo je kriv za nastali položaj, pa bi najbrž, vsaj sedaj, le znal kdo pojasniti. Planinskim organom je za vse, kar se dogaja v višjih krajih le težko očitati zanikrnost. To, da hodimo v gore vsaj z nekaj rezerve hrane (in obleke, pa še kaj) pa je za planince celo eno osnovnih pravil! Vsem priročnikom navkljub in obvestilom v javnih občilih, pa možnosti za informiranje v pisarni PD ali PZS, o čemer stalno opozarjamo, se namreč res še vedno kdaj pa kdaj dogodi, da so vrata kake postojanke zaprta, ko pridemo do nje.
FRANCI SAVENC