Vrh se širi
Le redki so verjeli, da se bo obdobje stabilnega vremena nadaljevalo toliko časa, zato je povsem verjetno, da nekatere naveze začetka zimske sezone niso pričakale povsem pripravljene. Kljub temu pa že prvi podatki o opravljenih vzponih kažejo, da se bo izredna kvaliteta, ki so jo naši alpinisti dokazovali v zadnjih dveh, treh se-zonah, potrjevala tudi to zimo. Pričakovati je celo, da se bo krog tistih, ki jih po dejanjih lahko štejemo v sam vrh jugoslovanskega alpinizma, še razširil. In najbrž ne le zaradi (odbite) kategorizacije ali napovedane odprave na Everest v letu 1979.
Kaj lahko rečemo o razmerah? Bile so dobre, ponekod celo prav dobre, seveda za tiste, ki so se sprijaznili, da ni zime brez snega, mraza in kratkega dneva. Ledu je bilo v (preplezanih) stenah sorazmerno malo, mehak in sipek sneg je bil v glavnem največja ovira. Res pa je tudi, da so nekatere stene odbile nekaj navez. Po drugi strani pa je tudi res, da so nekateri »problemi« (npr. v Travniku, Mojstrovki …) pričakovali obisk tako rekoč brez neprehodnih ovir, vendar ni bilo obiskovalcev.
V Triglavski steni
Obraz Sfinge: Letos najuspešnejša naveza Celjan Franček Knez s 115 vzponi in Jože Zupan, načelnik AO Celje, je v štirih dneh »opravila« s prvo smerjo v Sfingi. Dva dni sta potrebovala do smeri, potem ko sta si opremo v Vrata zvlekla na saneh. Prvi bivak sta si uredila že malo nad Luknjo, drugega pa pod Sfingo, pod katero sta se spustila s Plemenic. Samo smer sta potem plezala (22. t. m.) le 9 ur. Toda pri sestopu sta morala vseeno še enkrat bivakirati.
Helba: Kranjčana Andrej in Marko Štremfelj, ena redkih »bratovskih« navez, ki se lahko pohvali res z izbranimi vzponi, se je zagrizla v Steno tam, kjer je najvišja. 22. t. m. sta prišla po smeri, ki so jo tržiški plezalci posvetili (1971) svojemu tovarišu Riku Salbergerju-Helbi, do pod svedrovce, kjer sta prvič bivakirala. Drugega sta si morala pripraviti na polici, kjer izstopa originalna smer, potem ko sta napela vrvi tudi še v prvi dolžini direktne variante Bence-Frantar (1974). Tretjega dne pa sta zaradi močne odjuge končala z vzponom in se (šestkrat) spustila ob vrvi po Skalaški smeri.
Skalaški steber
Skalaški steber v Škrlatici, ki sta ga 8. julija 1931 kot prva preplezala Pavla Jesih in Jože Lipovec (V, večinoma IV, 550 m) sta si pred letošnjo zimo ogledovali vsaj dve navezi. Uspeli pa so člani AO Matica Boris Erjavec, Janez Lovše in Matevž Suhač. V smer so vstopili (do vstopa so iz Krnice potrebovali okoli 4 ure) v četrtek, 22. t. m., ob 13. uri in že naslednjega dne okoli 22. ure po 18 urah plezanja so bili na vrhu, kjer so potem še drugič bivakirali. Plezali so brez derez, mestoma se jim je celo močno udiralo. Sestopili so po grapi (4 dolžine spusta) k bivaku IV.
Dve smeri v Ojstrici
Zmaj: Celjska naveza Franc Čanžek-Janez Črepinšek je vstopila v smer, ki je posvečena Ivu Reyi v četrtek, 22. t. m. Spodaj sta naletela na precej ledu in bivakirala pod Ogrinovo luknjo, izplezala pa sta naslednji dan po 16 urah plezanja.
Desna: Smer, ki sta jo kot prva preplezala Arnšek in Kočevar (19. septembra 1949), pa je doživela prvi zimski vzpon šele konec tedna. Mišo Čulk iz šaleškega AO in Stojan Verdnik iz AO TAM sta vstopila v soboto, izplezala pa v nedeljo (19 ur plezanja), potem ko sta v steni prestala dokaj hudo neurje. Obe navezi sta se po Kopinškovi poti povzpeli na vrh in sestopili prek Škarij do bivaka pod Ojstrico.
Dularjeva zajeda še drugič
Zoran Bešlin, Janez Marinčič in Milan Vošank so imeli sicer bolj zanimive načrte, toda razmere so jih prepričale, da so se odločili za drugi zimski vzpon po Dularjevi zajedi v Jalovcu. Plezali so jo 19 ur 21. in 22. t. m. Bivakirali pa so tako, kot je hotela stena. Bešlin v luknji pod tehničnimi raztežaji, Marinčič kakih 15 m pod njim, Vošank pa celi dve dolžini. Sicer pa so imeli v steni dokaj ugodne razmere, brez ledu, le mestoma so morali z oprimkov čistiti sneg.
Prečenja in ponovitve
Vsekakor najbolj zanimivo prečenje je opravil Stane Belak-Šrauf, in to sam. Začel je v sredo opoldne na Jezerskem in prek Kočne, Grintovca, Dolgega hrbta, Skute … nadaljeval skoraj ves čas po grebenih vse do Ojstrice, kamor je prišel v petek ob 17. uri, potem pa sestopil še v Kamniško Bistrico. Da bi lahko kar najhitreje napredoval, je plezal brez posebne opreme, tako da tudi ni bivakiral, ampak plezal tudi ponoči ob luninem svitu. Za vse prečenje, ki ga v tej smeri ni opravil doslej še nihče, je potreboval kakih 32 ur. S kratko pomožno vrvico pa se je spuščal le čez Konja in po Šiji.
Člani Akademskega AO Vili Klančar, Janez Kovač in Miha Prevc so v sredo in četrtek opravili prečenje od Mrzle gore, prek Križa, Rink, Turske gore in Brane do Kamniškega sedla. Druga naveza (prav tako iz AAO): Andrej Debevc in Andreja Drobnič pa je 23. t. m. prečila greben Skuta-Štruca-Dolgi hrbet
In še dve zanimivi prečenji so opravili člani AAO. Marko Bricelj in Vlado Koritnik sta ponoči od 21. na 22. t. m. prečila greben Gamsovec-Pihavec, Rudi Kotnik, Andrej Stritar in Jože Žumer pa so prečili celoten greben Košute. Začeli so pri Matizovcu, se vzpeli po JZ grebenu in nadaljevali vse do konca (kar menda doslej pozimi še ni bilo uresničeno), še naprej od Dolgih njiv, vse do Pečovnika. Začeli so v petek (23. t. m.) ob 9. uri, zvečer bivakirali, nadaljevali še v soboto in zaključili (po nekaj več kot 30 urah plezanja) tri ure po polnoči.
Tržičana Marjan Gros in Tone Kovačič sta v nedeljo ponovila Zeleniško smer v Begunjščici, drugi pa so se morali v glavnem zadovoljiti z ogledi.
Alpinistične šole vabijo
Akademska AŠ: Drevi ob 20. uri bo v društvenih prostorih na Trgu osvoboditve predaval Tine Mihelič. To bo po Zaplotnikovem predavanju o Karakorumu že drugo predavanje letošnje AŠ, ki ima (vsako sredo ob 20.16 v telovadnici OŠ Trnovo) na programu tudi telovadbo.
AŠ »Rašica«: Člani AO pri PD »Rašica« vabijo drevi ob 19. uri na predavanje Vikija Grošlja – o alpinizmu in življenjski poti alpinista.
So prečili Steno
Knez in Zupan sta že med potjo pod Steno slišala glasove, ki si jih nista znala razložiti. Ko pa sta končala vzpon v Sfingi, sta tudi videla tri postave, ki so prečile prek Amfiteatra in nadaljevale nekako v smeri Zlatorogovih polic. Kdo naj bi bili ti plezalci in kako je potekal njih vzpon, pa do zaključka redakcije žal nismo mogli zvedeti. Prečenje triglavske Stene pozimi po Zlatorogovih policah imajo mnogi za dejanje, ki naj bi bilo lahko uresničeno kvečjemu v prihodnjem desetletju!?