Zaledeneli slapovi
Stanje slapov in količina ledu v tem letnem času dajeta slutiti, da bo letošnja sezona spet bogata z vzponi. Slapovi v Tamarju so večinoma plezljivi že od druge polovice novembra.
Eno redkih ponovitev slapu Milanova smer (V-VI, M4, 80m) sta opravila Andrej Magajne in Jure Vrhovec.
Pod Prisojnikom sta Aljaž Anderle in Klemen Premrl opravila prvo oz. drugo ponovitev Lambade (VI+, 45 m), ki so jo kmalu nato preplezali še Blaž Stres, Simon Markočič in Matija Klanjšček.
Nad Jezerskim so Desni krak Čedce (VI/VI+, 100m) preplezali Nejc Bevk, Uroš Samec ter Tomaž Jakofčič in Tina Di Batista.
Športno plezanje
Luka Zazvonil (AO Kranj) je jeseni opravil nekaj solidnih vzponov v Mišji peči. Na pogled je preplezal Stinger (7c) in prvi del Nočne kronike (7c/c+). Z rdečo piko je preplezal še Tekilo (7c+/8a), Čao Bejbe (7c+/8a), Samsaro (8a/a+) in Urbanovo (8a). Serijo je zaključil s famozno smerjo Veseli tobogan, ki jo je preplezal tako kot njen avtor Srečo Rehberger, kar pomeni, da pri vzponu ni uporabljal oprimkov na zunanjih staneh kapnikov. Za tako preplezano smer predlaga oceno 8a/a+.
Nagrada
Knjiga Veliki dnevi – Stane Belak – Šrauf, je na letošnjem Knjižnem sejmu v Cankarjevem domu prejela nagrado za najlepše oblikovano letošnjo slovensko knjigo na področju književnosti. Nagrado sta prejela Lena Pislak in Boris Balant kot oblikovalca in založba Sidarta kot založnik. To je prva tovrstna nagrada za kakšno gorniško knjigo v Sloveniji.
Obvestili
Srečanje vseh alpinističnih smučarjev, združeno s sejo Podkomisije za alpinistično smučanje pri KA in pred sezonskim seminarjem, bo 18.t.m. ob 17. uri v Ruški koči na Arehu. Udeležbo potrdite na PZS pri g. Meti Vukič do srede, 16. t.m.
Podkomisija za snežne plazove pri GRS prireja Dneve varstva pred snežnimi plazovi, ki bodo 16. in 17. januarja 1999 v vojašnici na Rudnem polju in okoliških gorah. Udeležence prosijo, da se predhodno prijavijo na PZS pri Mojci Šircelj, tel.: (061) 134 30 23.
Tomaž Jakofčič
A. Grom – prihodnje leto v vrh svetovnega pokala
Letos osvojil eno tretje mesto, svojo najboljšo uvrstitev na tekmi svetovnega pokala – Prihodnje leto namerava rezultate še izboljšati
V AKCIJI – Aljoša Grom
Aljoša Grom, 24-letni Vrhničan, je že nekaj let eden izmed vodilnih slovenskih športnih plezalcev. Na tiskovni konferenci v prostorih Planinske zveze Slovenije je predstavil svoje dosežke in načrte za naprej.
Od vseh zvrsti športnega plezanja ga najbolj zanimajo tekmovanja, na katerih je dosegel že nekaj odličnih uvrstitev. Prejšnji mesec je s tretjim mestom v Imstu v Avstriji tudi prvič stopil na stopničke za zmagovalce na tekmi svetovnega pokala. To je do sedaj najboljša slovenska moška uvrstitev v svetovnem pokalu, le Martina Čufar je poleti v Courmayerju osvojila drugo mesto. V skupni razvrstitvi svetovnega pokala je zasedel 15. mesto. Na prvi pogled sicer slabši rezultat kot lani, ko je bil osmi, vendar velja omeniti, da sta lani za skupni seštevek šteli le dve tekmi od treh, letos pa je štelo vseh pet tekem. Aljoša Grom je povedal, da zadnje 3 leta trenira s prijateljem Juretom Golobom, s katerim se odlično dopolnjujeta. Grom je namreč zelo vzdržljiv, Golob pa slovi predvsem po izredni maksimalni moči. Na skupnih treningih tako eden drugega opozarjata na šibke točke.
Tudi na tekmi svetovnega pokala v Kranju je Grom plezal odlično in prišel že na prag finala, v katerega se uvrsti 8 najboljših, vendar je naredil napako in končal na 10. mestu. Tekmovanje v Kranju pa je izkoristil tudi za skupni trening z najboljšimi Rusi, med katerimi je bil tudi letošnji zmagovalec iz Courmayerja Evgenij Ovčinikov. Grom: »Na treningu smo bili povsem enakovredni, kar mi je dvignilo samozavest. Verjetno je tudi to pomagalo pri osvojitvi tretjega mesta v Imstu.«
Pred tremi leti je Aljoša Grom popolnoma brez varovanja preplezal Brdavsa (8a/a+) v Retovjah, lani pa še smer Sonce v očeh (8a+). To sta najvišje ocenjena slovenska solo vzpona, oba dosežka pa imata tudi svetovno veljavo. Na tiskovni konferenci je Grom povedal, da je v solo plezanju dosegel vse, kar je želel. S to zvrstjo plezanja se na vrhunskem nivoju ne namerava več ukvarjati, saj je preveč nevarna. Že drobna napaka lahko povzroči padec na tla z višine 15 ali več metrov, katerega posledice bi bile najverjetneje tragične.
In načrti za naprej? V prihajajočem letu se nameravata z Juretom Golobom popolnoma posvetiti plezanju, za cilj pa sta si postavila stalno uvrščanje med 10 ali 15 najboljših na tekmah svetovnega pokala. Več časa kot letos bosta posvetila tudi skalnemu plezanju, kjer bi rada preplezala vsaj eno smer s francosko oceno 8c oz. X+/XI- po UIAA lestvici.
Mladi plezalci uspešni
Matjaž Jeran in Anže Štremfelj preplezala svoji prvi čisti desetki – Klemen Bečan splezal Love Story (8a+/b) – 13-letnemu Andreju Troštu uspelo v Sončku
Letos je mladim športnim plezalcem navkljub številnim tekmovanjem uspelo preplezati več zahtevnih smeri v plezališčih. Njihovi vzponi v naravni skali le potrjujejo odlično pripravljenost, ki jo dokazujejo z uspehi na mednarodnih tekmovanjih.
Matjaž Jeran (Sitograf, Citywall, Canon) je v Mišji peči preplezal 19 metrov visoko smer Lahko noč Irena (8b oz. X). To je njegov prvi vzpon čiste desete stopnje, zanj pa je porabil pet vikendov. Čeprav večina plezalcev za svojo prvo 8b v Mišji peči izbere smer Mrtvaški ples, je po več poskusih ugotovil, da mu le-ta ne ustreza in se odločil za Ireno. Od poletja 1996 je Jeran preplezal 13 smeri z oceno 8a in 8a+. V zadnjem času je na svoj seznam dodal tudi Mozaik (7c/c+) in Blood, Sugar (8a).
Svojo prvo 8b je preplezal tudi Anže Štremfelj. Za Mrtvaški ples (8b oz. X) je porabil le 10 poskusov v štirih dneh. Poleti je plezal tudi v Franciji, kjer je na pogled uspel v smereh, težkih do 7b+ (oz. IX-).
Aktualni svetovni prvak v kategoriji 14-15 let Klemen Bečan je letos preplezal Love Story (8a+/b) v Bohinjski Beli. 20 metrov visoko smer je naštudiral v dveh tednih. V Mišji peči je preplezal še priljubljeno smer Sonce v očeh (8a+). V Italiji je v znanem plezališču Massone pri Arcu na pogled uspel v smereh Only Locals in Tropo Lite, ki sta ocenjeni 7b+.
Andrej Trošt je s 13 leti najmlajši plezalec od danes omenjenih. Sodeč po njegovih dosežkih je tudi pred njim še lepa prihodnost. Svojo dosedaj najtežjo smer Sonce v očeh (8a+, oz. X-) je splezal že poleti v šestem letošnjem poskusu, prve poskuse v njej pa je opravil že lani. V francoskih plezališčih je na pogled preplezal nekaj smeri z oceno 7b, v Arcu pa je na isti način splezal smer Beach Boys (7b+).
Fournel, Chamonix, Škotska
Komisija za alpinizem pri PZS je objavila tri razpise za udeležbo na mednarodnih srečanjih. Prvo bo v Fournelu (Francija) od 9. do 11. januarja 1998 in bo posvečeno plezanju zaledenelih slapov. KA bo upoštevala le prijave alpinistov, rojenih l.1974 ali kasneje. Rok za prijave na PZS je 19.12.
Na srečanju v Chamonixu med 6. in 21. februarjem bo poudarek na plezanju zahtevnih smeri v skupini Mt. Blanca v zimskih razmerah. Rok za prijave je 31. december.
Med 9. in 15. februarjem bo šest naših alpinistov obiskalo Škotsko, kjer bodo plezali v zimskih razmerah. Gre za izmenjavo s Škoti, ki bodo k nam prišli dva tedna prej. Rok za prijave je 31. december.
Koledarji in voščilnice
Na Planinski zvezi Slovenije imajo na zalogi še nekaj himalajskih koledarjev za leto 1998 in novoletnih voščilnic s himalajskimi motivi. Informacije po tel. (061) 312-553.
Domžalčani v Yosemitih
Janez Cerar, Klemen Vodlan, Klemen Miklič in Silvo Karo (vsi AO Domžale) so oktobra plezali v Yosemitih v Kaliforniji. O vzponih Silva Kara smo že poročali, ostali pa so tudi opravili nekaj vzponov. Janez Cerar in Klemen Miklič sta preplezala East Butress (5.10b, 13 raztežajev) in West Face (5.10a, A2, 20 raztežajev). Obe sodita med najbolj priljubljene cilje v svetovno znani steni El Capitana. Večinoma časa pa so posvetili prostemu plezanju krajših neopremljenih poči in športnih smeri, opremljenimi s svedrovci. V Cookie Cliffu so plezali poči, težke do 5.10d, Klemen Vodlan pa je na pogled preplezal športno plezalno smer z oceno 5.12a. Plezali so tudi v Knobby Wallu, kjer sta Vodlan in Cerar ponovila smer »Keep the Muscels, Loose the Fat« z oceno 5.12d.
Po odhodu Kara in Vodlana domov sta Cerar in Miklič obiskala še plezališče Owens River Gorge, kjer sta na pogled preplezala več smeri z ocenami do 5.11d. Obisk ZDA so jim pomagali uresničiti bar Citrus, AO Domžale in papirnica Barvica.
Nevihte in odjuge na Aljaski
Američani Kitty Calhoun, Jay Smith, Steve Gerberding in Dan Osman so preplezali novo smer v 1200 metrov visoki zahodni steni Middle Triple Peaka na Aljaski. Večino smeri, ki so jo imenovali Ride the Lighting (VI, 5.10, A4), so preplezali s pomočjo tehničnega plezanja, na vrhu pa jih je čakalo še nekaj lahkih raztežajev v ledu. Najprej so napeli vrvi v prvih osmih raztežajih, potem pa jih je 11 dnevna nevihta prisilila k počitku v bazi. Ko se je vreme popravilo, so zares vstopili v steno in v šestih dneh priplezali do vrha. Na ledenik so se vrnili 25. 7. in ugotovili, da je sneg zaradi previsokih temperatur preveč mehak za pristanek letala, ki naj bi jih odpeljalo v civilizacijo. Po sedmih dneh teptanja snega za pristajalno stezo je letalo končno lahko pristalo in jih pobralo z ledenika.
Hirayama prosto preplezal Salathe
Smer Salathe sodi med velike klasike v 1000 metrski steni El Capitana in je ena redkih smeri v tej ogromni steni, ki so jo do sedaj preplezali prosto. Ocena za prosto ponovitev je 5.13b (oz. 8a po francoski lestvici), kar jo uvršča med najtežje več raztežajev dolge smeri na svetu. Američana Piana in Skinner sta pa prva prosto preplezala vse raztežaje, vendar je vsak od njiju preplezala le polovico smeri, ostalo pa prežimaril. Potem je prišel Nemec Alex Huber in opravil prvo pravo prosto ponovitev – vse raztežaje je splezal prosto kot prvi v navezi. Lani je to uspelo še njegovemu bratu Thomasu Huberju. Vsi so za uspešen vzpon porabili več mesecev poskusov in študiranja smeri. Letos pa je prišel Japonec Yuji Hirayama, ki je bil pred nekaj leti še eden vodilnih v svetovnem pokalu, večkrat pa je nastopil tudi na mastersih v Kranju, in vstopil v Salathe, ne da bi prej naštudiral zgornji, najtežji del smeri. Vstopil je 18. 9. zjutraj in s soplezalcema Hansom Florinom in Hidetako Suzukijem prvi dan preplezal 15 raztežajev do Bloka. Vse raztežaje je splezal na pogled, le v 14 je najprej poskusil direktno po zajedi in padel, nato pa mu je na pogled uspelo v varianti z oceno 5.13a. Drugi dan je padel še v dveh raztežajih z oceno 5.13, vendar ju je preplezal v drugem poskusu. Na vrh je prišel 37 ur in pol po vstopu, potegnil pa le 23 dolgih raztežajev, čeprav so drugi prosti ponavljalci naredili 36 ali več raztežajev.
Svedrovci na Matterhornu
Matterhorn, snežno-skalna piramida v švicarskih Alpah, ki jo lahko občudujemo tudi na ovitkih čokolade, vsako leto privablja na tisoče planincev in alpinistov s celega sveta. Tudi najlažji pristopi zahtevajo nekaj alpinističnega znanja, kar zagotavlja dober zaslužek gorskim vodnikom. Največ jih pripleza na vrh po grebenih Hornli in Lion, ki imata najtežja mesta opremljena s fiksnimi vrvmi. Zmuttov greben pa je vse do letos veljal za dosti zahtevnejšo smer, saj na njem ni bilo niti bivakov niti fiksnih vrvi. Vendar pa so se letos poleti stvari spremenile. Ob vznožju Zmuttovega grebena so Švicarji postavili nov bivak, stojišča v celi smeri pa opremljajo s svedrovci. Celotna akcija je povzročila nekaj glasnih kritik, češ da uničujejo avanturistični značaj ene velikih alpskih smeri, ki jo je v odličnem slogu že leta 1879 prvi preplezal veliki angleški pionir Alfred Mummery.
Perko v ZDA preplezal 8b+
V AMERIKI – Uršo Perko (Foto: Domen Komac)
Športni plezalec Uroš Perko (Iglu šport, Barvica) je jeseni mesec in pol preživel v ameriških plezališčih od Kalifornije do Utaha. Najboljši vzpon je opravil v Mt. Charlestonu, novem plezališču v Nevadi, kjer so v zadnjih letih preplezali celo vrsto smeri, ki sodijo med najtežje v Ameriki. Večinoma potekajo v previsnih stenah iz luknjičastega apnenca. Perko je četrti dan preplezal smer Soul Man (8b+ oz. X+), za katero nekaj plezalcev meni, da je ocena morda nekoliko previsoka. Na turneji je študiral tudi nekaj težjih smeri, vendar pa mu ni uspelo doseči boljšega rezultata. Seveda je plezal tudi na pogled in uspelo mu je v nekaj smereh, katerih težavnost je ocenjena s francosko oceno 7c.
Perko je letos preplezal kar nekaj zahtevnih smeri po slovenskih plezališčih. Spomladi je bil uspešen v stenah nad Ospom, kjer je v kratkem času preplezal nekaj smeri desete stopnje in novo »Talk is Cheap«, ki jo je ocenil 8c (X+/XI-). O oceni zadnje smeri je bilo kar nekaj polemik in različnih mnenj. Ponovila sta jo Stanko Židan in Jure Golob, na dokončno uskladitev ocene pa bo verjetno treba počakati še kakšen vzpon.
Prijetno novo plezališče v lepih zasavskih hribih
V njem je skoraj 50 smeri, dolgih 10 do 17 m – Večino dela opravil V. Guček – Dobro opremljene smeri
Vili Guček je minulo zimo in poletje naredil novo plezališče Pod Reško planino v hribih med Zasavjem in Celjsko kotlino. Sestavljeno je iz treh sten, v katerih je opremljenih skoraj 50 smeri.
Guček se je dela lotil zelo natančno. V marsikateri smeri je moral očistiti precej slabe skale, ponekod pa je sumljive in krušljive oprimke utrdil s posebnim lepilom. Posebno skrb je posvetil nameščanju svedrovcev. Vsako smer je desetkrat do dvajsetkrat preplezal varovan z vrha preden se je odločil, na katerih mestih naj zavrta svedrovce. Čeprav je težko nagovoril prijatelje in znance za občasno pomoč, ni obupal, in nastalo je prav prijetno plezališče.
Smeri so dolge 10 do 17 metrov, težave pa se gibljejo od 5c do 7c. Vse so opremljene z zalepljenimi svedrovci, podobnimi tistim v Babni nad Ospom, na vrhu pa čakajo plezalca zanesljiva sidrišča. Stene so obrnjene proti jugu oziroma jugovzhodu, tako da je plezanje možno tudi v sončnih zimskih dneh. Poleti pridejo skale v senco šele v drugi polovici popoldneva, tako da je za plezanje treba izkoristiti večerne ure.
Opis plezališča je tudi na Internetu, do njega pa lahko pridemo prek domače strani Planinske zveze Slovenije (www.pzs.si), potem pa sledimo povezavi na »sorodne strežnike«. Predloge za ocene smeri je dal Vili Guček (tel. 0601 24 661), ki sprejema tudi vse morebitne popravke.
Dostop do plezališča: Iz Ljubljane ali Celja do Prebolda, potem pa po cesti proti Trbovljam. Po nekaj kilometrih makadama nas tabla usmeri na asfaltno cesto proti domu pod Reško planino. Peljemo se mimo doma in cerkve nad njim, kjer asfalta spet zmanjka. Po 500 metrih makadama je na ovinku tabla, ki nas opozori na plezališče. Po lesenih stopnicah se povzpnemo do pobočja nad cesto in v nekaj minutah smo pri steni.
Dobrodošel plezalni vodnik Vršič
Vršič je priljubljeno zimsko alpinistično izhodišče. K temu prav gotovo veliko pripomoreta celo zimo odprti Koča na Gozdu in Erjavčeva koča. Prva ne stoji daleč od slapov pod Prisojnikom, druga pa je dobro izhodišče za smeri, ki potekajo po grapah Mojstrovke in Robičja. Zanimivih in ne pretežkih ciljev je torej več kot dovolj, od izdaje zadnjega plezalnega vodnika za to področje pa je minilo že 14 let. V tem času je bilo v stenah okrog Vršiča preplezanih kar nekaj novih smeri, še večji problem pa je, da je stari vodnik že nekaj let razprodan. Praznino je pred dobrim mesecem zapolnila Planinska zveza Slovenije, ki je izdala plezalnik vodnik za Vršič. Za njegov nastanek sta najbolj zaslužna avtorja Tone Golnar in Niko Novak, ki sta zbrala in uredila ves material, pomembno delo pa je opravil tudi Aleš Dolenc, ki je narisal pregledne skice in sheme. Grafična podoba knjižice je primerna sedanjemu času. Kupiti jo je mogoče tudi v planinskih kočah pod Vršičem.
Miha Peternel
Turni klub Gora
V torek 2. decembra so na Šmarni gori ustanovili Turni klub Gora. »To naj ne bi bilo še eno planinsko društvo, z množičnim članstvom, sestankovanji in nekaj organiziranimi izleti na leto. Želimo ustvariti možnost za srečevanje in izmenjavo izkušenj. Vsi naj bi bili aktivni, seveda po svojih možnostih in interesih. Želimo povezati gornike, ki se ukvarjajo s turnim smučanjem, pa tudi drugimi oblikami gorništva.«
Predsednik TK Gora, ki bo delovalo v okviru Slovenskega gorniškega kluba Skala je France Sevšek. Klub je predstavljen – tudi s statutom – že tudi na Internetu.
Združenje gorskih vodnikov
Za združenje gorskih vodnikov Slovenije je bil sprejem v Mednarodno zvezo združenj GV nekaj takega, kot bo za Slovenijo vključitev v Evropsko gospodarsko skupnost. Sedaj, ko imajo mednarodno licenco, so šele enakovredni skoraj 6000 tovarišem po svetu; svoje usluge lahko nudijo tudi na tujem.
Po poteh naši GV sedaj skoraj ne vodijo, po tujih izkušnjah pa bo prišlo tudi do tega, pa čeprav so naše poti dobro nadelane in varne. Ljudje si vedno bolj žele kompleksne ponudbe in to jim jo v gorah lahko nudi le pravi gorski vodnik. Ne le spremljanje, usmerjanje in po potrebi varovanje, tudi seznanjanje z območjem in življenjem v njem, od zgodovine do kulture. Kdor je enkrat skusil vzpon z dobrim vodnikom, ta se bo zanj odločal še večkrat. Tudi večina naših aktivnih GV ima že krog rednih gostov, s katerimi na leto opravijo tudi po več tur. Vse večje je povpraševanje po vodenih trekingih in le vprašanje časa je, kdaj bo prišlo tudi do komercialnih odprav.
Ena osnovnih nalog Združenja pa je in bo šolanje: novih gorskih vodnikov, pa tudi došolanje ter izpopolnjevanje dosedanjih. Vsaki dve leti bo (prav sedaj zaključujejo prijave) začela nova generacija. 16 teoretičnih tem imajo na programu, šolanje praktičnih veščin pa je sestavljeno iz treh tečajev (vodenja turnega smučanja, pa v kopni skali ter v ledu in snegu), ki jim sledijo večdnevni izpiti. V štirih letih znese to kar 80 dni.
Dolenjska 1:50.000
Zemljevid Dolenjska – Gorjanci, Kočevski Rog, ki je v merilu 1:50.000 izšel v Planinski založbi je zadnje avtorsko delo Miroslava Črnivca, izdelal pa ga je Geodetski zavod Slovenije. Je v – sedaj bi že lahko rekli – klasični maniri planinskih kart, katere avtorju in utemeljitelju je zemljevid tudi posvečen. Razlika je deloma morda le v vsebini hrbtne strani, saj je dodano nekaj več turistične vsebine, kar pa je glede na planinsko opremljenost tega predela tudi razumljivo.
Turnosmučarski vodnik
Še predno se bo začela prava sezona za turno smučanje, se nam v založbi Sidarta obeta njihov prvi tovrstni vodnik. Avtor Mišo Jenčič je vsak turni smuk opisal kot zaključeno celoto; vzpon (od praviloma z avtomobilom najvišje dosegljive točke) s smukom nazaj do izhodišča. Poleg tur na slovenskem državnem ozemlju so vključeni tudi smuki v bližnjem zamejstvu: v okolici Trbiža, na severni strani Karavank in – štirje smuki s tritisočakov Visokih Tur; zaradi dobrih prometnih povezav so vsi izvedljivi v enem ali dveh dneh in sodijo v domet slovenskih turnih smučarjev.
V vodniku bo predstavljenih 75 tur, ki so razdeljena na 10 območij: Škofjeloško hribovje, Bohinj, Pokljuka, Krma, Kot, Vrata, Martuljek, Vršič, Planica, Posočje, Karavanke, Kamniške in Savinjske Alpe, Snežnik, Ziljica in Visoke Ture. Imel bo prek 200 strani, okoli 70 skic in prav toliko 70 fotografij, pa tudi zemljevide.
Videokaseta o največkrat nagrajenem filmu
Redakcija TV oddaje »Gore in ljudje« je v sodelovanju z Založbo kaset in plošč RTV izdala videokaseto z alpinističnim filmom »Credo«, ki je doslej prejel že štiri ugledne festivalske nagrade; največ, kar so jih doslej prejeli naši kratki filmi.
Film je vzporedno z oddajami Gore in ljudje (jutri bo 65.) nastajal na osnovi literarnega besedila Milana Romiha v njegovi knjigi »Takrat me počakaj, sonce«. Je poetičen, sledi sanjarjenju o gorah, samotnih, vabljivih … in – nevarnih. Odlično glasbo je prispeval Rudi Pančur, z izbranim filmskim gradivom so sodelovali Janez Hrovat, Pavle Šribar, Aleš Belak in Stipe Božič, za scenarij in realizacija pa voditeljica oddaje Marjeta Keršič-Svetel.
Ker bo šel celoten prihodek v sklad za pomoč družinam ponesrečenih gorskih reševalcev »Okrešelj«, je – razen na običajnih prodajnih mestih – videokaseto mogoče naročiti tudi z dopisnico na naslov TV Slovenija, Oddaja Gore in ljudje, 1550 Ljubljana, s pripisom: Za sklad Okrešelj. Cena (po povzetju) je 2000 SIT. Za ljubitelje gora in bivanja v njih, je to lahko enkratno darilo, za tujce je mogoče dobiti tudi angleško verzijo.
Franci Savenc
Petdesetletnica jeseniških alpinistov
JESENICE – Polstoletni jubilej so člani Alpinističnega odseka Jesenica zaokrožili s prijetnim srečanjem (12. decembra) različnih generacij, ki so življenje zapisali drznim in pogumnim vzponom v domačih in tujih gorah.
Z mislimi na pionirje jeseniškega alpinizma, (že pokojne) Joža Čopa, Uroša Župančiča, Andreja Moreta-Gandija, Maksa Medja in druge, je sedanji načelnik AO Andrej Babič orisal delo odseka s poudarkom na številnih plezalnih vzponih 36 aktivnih članov.
V imenu Janeza Krušica, Cirila Pračka, Slavka Koblarja in drugih, ki so še vedno povezani z odsekom, se je zahvalil Maks Dimnik, ki je posebej poudaril, da je izjemno vesel, da današnja mlada generacija alpinistov nadaljuje njihovo delo. Ob jubileju so za nove častne člane odseke imenovali: Marka Butinarja, Pavla Dimitrova, Petra Ferjana, Albina Noča, Mitja Koširja. Bertija Krapeža in Cirila Pračka.
S knjižnim darilom pa so se za delo v odseku oziroma za sodelovanje zahvalili Eriki Heim, Janezu Brojanu st., Maksu Dimniku, Avgustu Delavcu, Slavku Koblarju, Jaku Čopu in Janku Šilarju.
Janko Rabič
