Sij gora – knjiga, kakršno smo že zares dolgo čakali
Kaj dobimo, če se združita alpinist-fotograf in mojster besede – Avtorja Peter Janežič in Matjaž Kmecl, za izid poskrbel Franci Stele
LJUBLJANA – V vrsti planinskih knjig, ki so izšle v zadnjem času, v pravem (kvalitetnem) pomenu preseneča SIJ GORA Matjaža Kmecla in Petra Janežiča. Pa ne le zato, ker se bo večina le stežka odločila, čemu naj da prednost, izvrstni fotografiji ali pisani besedi! Vrh tega je oboje dobro uravnoteženo, vse skupaj natisnjeno, kot je treba – in to na kvalitetnem papirju — ter ponujeno za sprejemljivih 530 dinarjev, pa še ravno pravi čas, da ne bomo v zadregi za novoletna darila.
»Tej knjigi je pravzaprav greh dodajati kaj stvarnega, ker je nastajala iz ljubezenskega razmerja fotografa in alpinista do gorske lepote. Na nobeni od slik tudi ni kaj enkratno redkega razen redke ali kar neponovljive lepote trenutka. Ta pa je tako izjemna, da preprosto prevzame: za profesorje pač ni, ker lepota iz podatkov ne obstaja – je pa za pesnike.«
Besede, ki povedo vse ali skoraj vse o tem, kako mojster besede ocenjuje delo tovariša v navezi, ki nam je dala to čudovito delo. Petrač ob tem »nima besede«, je le – še in še, tudi v najbolj nemogočih okoliščinah — strmel skozi objektiv fotoaparata in verno zarisoval na film: sonce in sence, modrino neba in Jezer, pa sivino prepadnih sten … vse tja do razcvelih rožic v uveli travi. Branje nam nudi drugo razkošje: globoko občuten opis opazovanj (ter razmišljanj ob tem) in doživetij, gladko tekočo pisano besedo, s katero pa zna dr. Kmecl tudi zadeti, ko in kar je treba!
»Trdoglavi hribovci ne sprašujemo veliko. Neprestano pričakujemo samo trenutke zaupljivosti z vsem, kar nam zgoraj nekje v samotah neba in spomladanskih travnikov dela zvesto družbo. Ni treba, da so zadnje in vseobsegajoče stvari, lahko je samo planjava belih žafranov, lahko je hipec življenjskega veselja, kot ga iz pozimske, še neodcejene in puščobne zemlje zacveti snežni zvonček … «
»… So stari romantiki vedeli, kaj so zaplodili, ko so v slovensko zavest, zgodovinsko lačno lastnega mita, zasejali podobo starega in obenem večnega triglavskega boga?— Kakorkoli že: nastalo je to, kar se tako hrupno sliši in tudi vidi, romanje na Triglav …«
Pa nimata le oba avtorja zasluge, da smo dobili tako kvalitetno delo. Precejšnja gre tudi Franciju Steletu, ki se je z njemu svojstveno zagnanostjo lotil tega izjemnega založniškega projekta. Uspel je v samozaložbi in to s projektom, ki bi se ga celo naše največje založbe komajda upale lotiti (če pa bi se ga, bi na rezultat čakali vsaj dve do tri leta). Njegov je tudi izbor fotografij in oblikovanje edicije. Angleški in nemški povzetek sta dodala brata Stanko in Valentin Klinar, za tehnično realizacijo vsega pa je (tudi zelo dobro!) poskrbela tiskarna Jože Moškrič v Ljubljani.
FRANCI SAVENC
ALPINISTIČNE NOVICE
Ljubljana ’90
22. t. m. prireja PD Ljubljana Matica mednarodno tekmovanje v športnem plezanju. Na 11,80 m visoki, 2 m široki in previsni steni se bo pomerilo nekaj najboljših naših in zamejskih plezalcev. Tekma se bo pričel ob 16. uri v telovadnici osnovne šol Nove Jarše, Clevelandska 11, Ljubljana.
Tudi na Jesenicah umetna stena
V slovenskih telovadnicah in športnih dvoranah umetne stene rastejo kot gobe po dežju. Otvoritev najnovejše bo 21. t. m. ob 17. uri v nov športni dvorani nasproti gostilne Majolka na Jesenicah. Spored se bo pri čel s predavanjem Silva Kara o uspešnem vzponu na Bhagirati III, nato bo na vrsti demonstracijsko plezanje. Vsi udeleženci pa so vabljeni tudi na družabni večer.
Predavanje
V torek. 18. t. m. ob 19.30 bo v dvorani Teološke fakultete (Poljanska 4, Ljubljana) predavanje z diapozitivi Janeza Jegliča o letošnji uspešni odpravi Bhagirati III.
Iz Karakoruma
29. julija letos so štirje nizozemski alpinisti – Pieter de Kamm, Franck v. d. Barselaar, Hendrik Frieie in Frank Schmidt opravili prvenstveni vzpon preko 1000 m visokega južnega stebra Kanjut Sara II (6831 m). Smer so ocenili s VII A2, na žalost pa je moral vodja ekspedicije Peter Kok malo pod vrhom zaradi pljučnega edema predčasno sestopiti z gore.
Nove razsežnosti
Letos poleti so Beat Kammerlander, Helli Bertel, Kurt Jenny, Wolfgang Loacker, Lotar Marte, Peter Mathis in Helli Scheichl splezali novo smer v Ratikonu. Le-ta poteka desno od smeri Amarcord v južni steni sedme Kirchlispitze in je dolga kar enajst raztežajev. V »Die unedliche Gesichte« gre po mnenju Kammerlanderja za novo dimenzijo plezanja v Ratikonu, oziroma v gorah nasploh, saj do sedaj kaj tako težkega in dolgega še ni bilo splezanega. Težave predstavljajo: atletsko plezanje v previsih, pa ekstremno majhni oprimki v ploščah. Ključni raztežaj v Die unendliche Gesichte je šesti, dolg pa je kar 40 m. Kammerlander je uspel šele po številnih, več kot deset metrov dolgih padcih. Na koncu tega raztežaja, sestavljenega iz mest osme in devete stopnje, je še »boulder problem« z oceno IX. V celotni smeri noben raztežaj ni lažji od VII. sama smer pa predstavlja psihično in fizično zelo zahtevno nalogo za vsakega plezalca.
Novi plezalni center v ZDA
Nekaj kilometrov jugovzhodno od Salt Lake Cityja, v ameriški državi Utah, nastaja novo »naj« plezališče v Ameriki. American Fork je edini plezalni center, kjer je skala apnenec, smeri pa so izrazito previsnega značaja. Obiskali so ga že tudi nekateri od najboljših plezalcev na svetu. Scott Franklin je kot prvi preplezal smer The Blow of Death in jo ocenil kar s 5,14 a. Po njegovem mnenju je to najtežja smer v Ameriki, toda po Raboutojevi ponovitvi je postalo jasno, da to ni res. Le-ta je namreč oceno znižal, za koliko pa ni znano. Drugo 5,14a – Canibal je splezal Jean Baptiste Tribout, smer pa je doživela že kar tri ponovitve. Uspeli so: Dale Goddard, Geoff Weigand in Jim Karn.
Vrtanje po Nosu
Pod sponzorstvom firm Metolius, Montbeli in Hilti je plezalni trio Leverse, Vogel in McConnel opravil zanimivo nalogo v znani steni El Capitan v ameriškem nacionalnem parku Yosemite. Povsem na novo so opremili popularno smer Nos, s tem pa se sam karakter smeri ni spremenil. Prusike so zamenjali z verigami, podobne posege pa bodo doživele tudi druge smeri v Yosemitski dolini.
Smith Rocks
Plezalci, ki obiskujejo ta znani plezalni center v ZDA ugotavljajo, da očitno le smer ,To bolt or not be‘ zasluži oceno 5,14 a. Smer White Wedding, ki sta jo preplezala tudi naša plezalca Srečo Rehberger in Marko Lukič, je letos degradiral Dale Goddard, ki je na ključnem mestu našel novo kombinacijo gibov. V bistvu je za uspeh potreben le en, a težak gib bolj proti desni. Namesto težke kombinacije po levi strani je Goddardu uspelo desno in na ta način po njegovem mnenju smer ne zasluži ocene 5,14a. V Smith Rocksu je nasploh problem v tem, ker je skala zelo drobljiva in se smeri spreminjajo zaradi krušenja oprimkov oziroma nastajanja novih luknjic. Tako je iz centra z največ smermi z oceno 5,14 v Ameriki nastalo plezališče le z eno 5,14 – ,To bolt or not to be‘, ki pa prav gotovo nikoli ne bo izgubila svoje veljave.
Eno popoldne – pet 7a+
Angležinja Felicity Butler na tekmah za svetovni pokal vedno bolj ogroža elitne tekmovalke. Da ji gre plezanje odlično od rok, je dokazala letošnjega avgusta v angleškem plezališču Malham Cove (Yorkshire).
V enem popoldnevu je splezala smeri: Yosemite Wakl, Consenting Adults, Appetite, Free and even easier in Something stupid. Vse imajo oceno E5/6b (7a+). Good job Felicity!
10 let »Planinarskih transverzal«
Pred desetimi leti so se »rodile« Planinarske transverzale, redna tedenska planinska rubrika sarajevskega Oslobodjenja. Rubriko, ki izhaja ob četrtkih in je trenutno menda edina tovrstna v Jugoslaviji zunaj meja Slovenije, že od vsega začetka ureja njihov novinar Ramo Kolar. Čestitamo!
V rubriki prevladujejo kratke planinske novice, zadnje leto dve, pa ima pogosto tudi alpinistično vsebino. Ker jo žele kar najbolj približati bralcem, bodo v naslednjih tednih posebno pozornost posvetili mnenjem in predlogom za izboljšanje. In – prvič bodo na ozemlju BiH izbirali najuspešnejšega alpinista te republike in Jugoslavije. Te dni bodo imeli v Domu kulture posebno slovesnost ob 10-letnici.
FRANCI SAVENC
Ekstremno smučanje v Himalaji
Messnerjev spremljevalec pri osvajanju osemtisočakov, Južnotirolec Hans Kammerlander, je po intenzivnem opazovanju proženja plazov junija presmučal 4 km dolgo Diamirsko pobočje Nanga Parbata. Naklonina stene je mestoma dosegla tudi 60°. Za ta podvig se je Kammerlander dobro opremil, saj je doma izdelal posebne ultralahke smuči po dolgem predhodnem raziskovanju materialov. Po tem dosežku so ga vprašali kakšni cilji so še pred njim. Odgovor se je glasil: »Še vedno se bom ukvarjal z ekstremnimi problemi v Himalaji, a odslej odločno brez smuči!«
Solo vzpon vRibi
Maurizio Jordani je avgusta opravil prvo solo ponovitev znane smeri Riba v Marmoladi. Za ta dosežek je potreboval pičlih 10 ur in 30 minut. Slavna smer je bila prvič preplezana leta 1981, šele leta 1984 pa je doživela prvo ponovitev. Tudi prosto je že preplezana (Mariacher, 1988), prav Jordani pa je istega leta opravil tudi prvo zimsko ponovitev.
N.R.
Tumour – Pik pobedy
Tuomeur ali Tumour je kitajsko ime za najvišji vrh Tien Šana, ki je poznan kot Pik Pobedy (7439 m). Poleti 1990 je poskušala osvojiti južno steno (na kitajski strani) 14-članska japonska odprava. Vodja je bil Hidetsugu Nishibori (40). 7. avgusta so Nishibori, Makoto Inoue (28) in Masahiko Itoh (21) napeljali vrvi do višine 6450 m. Vrnili so se v tabor III na višini 5300 m in od tu izginili za vedno. Nekaj dni pozneje sta dva alpinista prišla do trojke in ugotovila, da jih je odnesel plaz. Trupel niso našli.
Sovjetska tragedija na Manasluju
Za sovjetske alpiniste je bilo letošnje leto resnično črno. Maja je nekaj ljudi izgubilo življenje v nevihti na Elbrusu, 13. julija je umrlo 43 alpinistov na Piku Leninu, o posameznih nesrečah so poročali tudi iz Kavkaza in od drugod. 9. oktobra pa so prišle slabe novice še s Himalaje. Osemčlanska sovjetska odprava je izgubila tri alpiniste iz Alma Ate, ko so poskušali osvojiti še nepreplezano južno steno Manasluja (8163 m). Na višini 7200 m so Murat Galiev, Grigori Lunjakov in Zinur Kalitov nenadoma zdrsnili in izgubili življenje. Vsi trije so bili izkušeni alpinisti, člani uspešne odprave, ki je avgusta v Tien Šanu prečila 12 vrhov, med njimi tudi Pik Pobedy (7439 m) in Han Tengri (6995 m). Kalitov in Lunjakov sta bila člana odprave, ki je maja 1989 prečila Kangčendzengo, Lunjakovu pa je 7. maja uspelo osvojiti tudi Mont Everest brez dodatnega kisika.
Gre za največjo tragedijo v zgodovini sovjetskega osvajanja Himalaje.
Pripravljeni AR 55
Tisti, ki so Alpinistične razglede že pokopali, so se očitno zmotili. Pisarna Planinske zveze Slovenije je sporočila, da je 55. številka AR pripravljena in da jo bodo oddali v tisk že ta teden. Naročniki – čimprej poravnajte obveznosti s položnico, ki jo boste dobili na dom.
Zveza alpinistov in plezalcev RSFSR
V Sovjetski zvezi je v zadnjih dveh letih prišlo do številnih sprememb tudi v alpinizmu. V Ruski federaciji so kot prvi ustanovili samostojno Zvezo alpinistov in plezalcev, ki jo vodi (državni trener) Anatolij Bičkov.
»Ustanovitev Zveze je bila nujna«, je povedal Bičkov. »V zadnjih dveh letih so v naši republiki namreč ustanovili nekaj desetin novih alpinističnih klubov ter podobnih organizacij, dotacije Državnega komiteja za fizkulturo in šport pa so presahnile. Trenutno združujemo 42 klubov in trudimo se, da bi jim v kar največji meri omogočili normalen razvoj. Na tisoče naših alpinistov (!) opravlja višinska dela, posamezni klubi sklepajo (največ reklamne) pogodbe tudi s tujimi organizacijami … Letos smo npr. zbrali že prek 50.000 rubljev. 3000 smo jih namenili pionirjem-plezalcem, precejšen del pa je šel v solidarnostni fond za pomoč družinam alpinistov, ki jih je letos poleti pod Leninovim vrhom zasul plaz«.
Izdelki z oznako »Grivel«
Mladi podjetniki, združeni v DAS- SAŠPORT (prvi del imena so začetnice njihovih imen, so tudi zastopniki graškega podjetja Northland) so spet uvozili nekaj kvalitetne alpinistične opreme. Največ je izdelkov podjetja Grivel iz Courmayerja (Italija) in sicer derez in cepinov, nekaj pa je tudi njihovih nahrbtnikov. Izdelke je najpreprosteje mogoče kupiti v prodajalni Sport ABC Rožca v Pristavi na Bledu ali pa v istoimenski Napredka v Domžalah. Cene so ugodne, za društva brez prometnega davka.
Solo pozimi na Makalu
Sredi novembra je iz Varšave odpotovala mednarodna odprava, ki si je za cilj izbrala Makalu (8463 m). Belgijka Ingrid Baeyens, ki ima za seboj že vzpone na Gašerbrum 2 ( 1988) in Daulagiri (1990) in Anna Czerwinska (Nanga Parbat 1985) bosta poskusili vzpon po Klasični smeri, Krysztof Wielicki pa bi rad opravil prvi zimski vzpon po Zahodnem stebru (Francoski smeri).
Slabe in Stritihova
ŠKOFJA LOKA – Na odprtem prvenstvu Slovenije v prostem plezanju sta na umetni steni v dvorani Poden pred več kot 500 gledalci zmagala Tadej Slabe pri moških in Nataša Stritih pri ženskah.
Rezultati – moški: 1. Slabe (Ljubljana), 2. Vernerin (Trst), 3. L. Zaplotnik (Kranj): ženske: 1. Stritih (Tržič). 2. Hudolin (Škofja Loka), 3. Or- tar (Tolmin).
TOMO ČESEN
Zlati Triglav avstrijskemu filmu
NOVA GORICA, 15. Avstrijski film Vienna Winter Love, režiserja Cnita Faudona, v produkciji EPO filma iz Gradca, je dobil najvišje priznanje GrandPrix – Zlati Triglav na sinoči končanem 13. mednarodnem festivala športnih in turističnih filmov. Šestčlanska mednarodna žirija, ki ji je predsedoval Jure Pervanje, je Srebrni Triglav med 33 filmi iz 16 držav, ki so jih predstavili v uradni konkurenci, prisodila jugoslovanskemu filmu Cerro Torre – Južna stena režiserja Boštjana Korbarja, v produkciji Silva Kara in TV Slovenija. Bronasti Triglav pa je žirija dodelila nizozemskemu filmu Pravljična Nizozemska.
Pesmi o «nekoristnem svetu«
V Vinoteki na GR v Ljubljani je pred dnevi zbirko gorniške poezije predstavil športni pedagog Rudi Klinar — V korist sklada GRS
LJUBLJANA — Športnemu pedagogu Rudiju Klinarju, rojenemu v Mežici 1944, živečem v Ljubljani, pripada čast, da je izdal prvo samostojno zbirko gorniške poezije pri nas. »Tistemu, ki me je prvi navezal na plezalno vrv«, jo je simbolično posvetil, naslovil pa jo je: Z vetrom.
Seveda ne bi šlo brez pomoči, je povedal ob predstavitvi: od Krke, do posameznikov, kot je na primer France Slana, ki je Klinarja tudi upodobil za zavihek ovitka. Sicer pa je ilustracije, same viharnike, pripravil Danilo Cedilnik, s kaligrafijo ovitek ozaljšal Dragutin Cifrek, Niko Slana pa edicijo tehnično uredil.
Mitja Košir je v spremni besedi med drugim zapisal: Kugyjeve besede so hvalnica naravi, čeprav pisane v prozi, pa vendar ena sama poezija. In naprej – Pred njim in po njem je o gorah bilo zapisanih velikih lepih besed, zapisovali so jih tudi naši veliki pesniki, le redko pa se je našel pevec, ki bi v verze zlil svoje razmišljanje o eni najbolj »par exellence« gorniški dejavnosti o alpinizmu.
Klinarjeva zbirka »Z vetrom« pa je nekaj takega, napisana z ljubeznijo in – iz izkušenj. Gre izrazito personalistično poezijo, ki bralcu razkriva intimen odnos do dejavnosti, ki ji je cilj »odkrivanje nekoristnega sveta«.
V zbirki je 38 pesmi. Od eno-kitičnih, dolgih vsega štiri vrstice, do morda najbolj občutene Pesmi o plezalnem čevlju, ki ima pet kitic. Vsebina je različna. Največkrat so omenjane gore, stena in plezalni rekviziti, čeprav se spomni tudi nekaterih mož in takih »spomenikov«, kot je samotna pastirska bajta.
Čez kamen, drn, skrotje, si davno je nekdo utrl pot.
Kdove čemu v brezpotje je prišel, po kaj, od kod?
Čeprav se je Klinar z alpinizmom menda seznanil naključno, mu je dal veliko, celo velik del sebe. Ko je v pesem ujel kamen in led in viharnik, radost življenja na vrheh pa spomine …
Del sicer skromne naklade (250 izvodov) so razdelili med tiste, ki so omogočili izdajo in prijateljem, preostanek pa je naprodaj v ekonomatu Planinske zveze Slovenije (Ljubljana, Dvoržakova 9). In dohodek bo ostal kar v hiši, saj je v celoti namenjen skladu Gorske reševalne službe.
FRANCI SAVENC
