Alpinistične novice 51/1979

Alpinisti zadovoljni – Pri nas 1200 članov

V domačih in tujih stenah preplezane številne smeri – Vendarle preveč nesreč – Ostrejša selekcija pri obisku tujih gora
LJUBLJANA – Na petkovem zboru v telovadnici na Taboru so se zbrali številni slovenski alpinisti. Ob koncu plezalne sezone so pregledali letošnje delo in si zastavili načrte za prihodnje leto. Z letošnjo alpinistično sezono so alpinisti lahko zelo zadovoljni. Povzpeli so se na vrh sveta, uspešna je bila odprava v Fanske gore, uspešni so bili alpinisti AO Kranja v Andih ter Korošci na Norveškem. Tudi v domačih in tujih stenah je bilo preplezanih veliko smeri.
Po zadnjih podatkih je v Sloveniji v 57 odsekih in 5 sekcijah registriranih 1200 alpinistov. Začelo je izhajati tudi glasilo slovenskih alpinistov »Alpinistični razgledi«. Najbolj slovesni trenutki so bili, ko so podeljevali nagrade in priznanja za dosežene uspehe. Tako so podelili priznanje alpinistom za vrhunske dosežke, za uspešno in požrtvovalno delo v odsekih in nagrade mladim alpinistom. Seveda so podelili tudi plakete za zmage na vseh treh smučarskih tekmovanjih alpinistov, to so Štuparjev, Kramarjev in memorial VTK.
Zbor se je lotil tudi perečih problemov, ki jih v alpinizmu ni malo. Najbolj vzbuja skrb letošnje veliko število nesreč. V stenah je umrlo 10 plezalcev, trije so bili še pripravniki, sedem pa jih je umrlo v navezah. V tej zvezi je načelnik KA France Malešič nanizal nekaj predlogov, ki naj bi jih upoštevali odseki. Tako bo naslednje leto ob registraciji obvezno tudi minimalno zavarovanje, odseki pa naj imajo tudi ostrejšo selekcijo glede obiska tujih sten. Tako upajo, da bo bilanca naslednje leto manj žalostna. Spet so načeli problem plezalnih vodnikov, ki jih za plezanje v domačih stenah še vedno primanjkuje, vendar jih že pripravljajo, zanje pa lahko pošljejo prispevke vsi slovenski alpinisti s svojimi opisi preplezanih smeri. Spregovorili so tudi o onesnaženosti slovenskih planin, ki je vsako leto večja, izrekli pa so se odklonilno o gradnji HE na Soči.

Kruta gora
Pri Cankarjevi založbi bo v medzaložniški zbirki »Žepna knjiga« v kratkem izšlo delo »Kruta gora«. V dokaj obsežnem delu, ki bo izšel v nakladi 10.000 izvodov, je novinar Marjan Raztresen prikazal vzpon na Mount Everest in odpravo, kot jo je zaznaval iz baze. To bo že tretja edicija v znamenju Everesta. Najkasneje spomladi bo izšel še »Everest«, knjiga, ki jo pripravljajo člani odprave. V Novem Sadu pripravlja samostojno delo novinar Rade Kovačevič. Izšel je tudi prevod Messnerjeve knjige, prevedena je pa tudi že »Pustolovščina Everest« Tonija Hiebelerja.


Koledar Everest ’79 je zdaj že naprodaj
Publikacija v malem o naši najuspešnejši alpinistični odpravi – Podroben opis vodje

LJUBLJANA – Že naslovna stran stenskega koledarja »Everest 79«, ki ga je pripravila založba Borec v sodelovanju s PZS, fotografija pa prikazuje alpinista na Zahodnem grebenu in zadaj tibetanske gore, obeta posebno kvaliteto. Bolj ko pa koledar listamo, bolj postaja jasno, da nismo dobili le koledarja temveč kar publikacijo o naši doslej najuspešnejši alpinistični odpravi.
Vodja odprave E 79 Tone Škarja je namreč prispeval dokaj podroben opis poteka odprave in vzpona na najvišji vrh sveta, pa še seznam vseh, ki so jo pomagali uresničiti.
Na drugi strani je upodobljen Everest od severozahoda, pravzaprav ostenje nad ledenikom Rongbuk z Velikim ozebnikom, enim od »velikih problemov« Mount Everesta. Kot v opomin, da se naši alpinisti že nekaj časa ogrevajo za ta cilj, ki pa seveda zahteva sodelovanje Kitajske.
Sledi 12 listov iz enakega, nekoliko močnejšega kartona, ki dopušča odlične barvne reprodukcije. Na vsakem je koledarski del, ki zavzema nekako četrtinko strani (velikost 33×30 cm), opisni del in še dve manjši barvni fotografiji, velika – celostranska pa je na hrbtišču. In kot bi sestavljalci tudi s fotografijami hoteli pripovedovati zgodbo, tako si slede ena za drugo.
Fotografije so prispevali: Stane Belak, Bojan Pollak, Dušan Podbevšek, Tone Škarja, Marjan Manfreda, Franc Novinc, Vanja Matijevec, Nejc Zaplotnik in Andrej Štremfelj, koledar pa je tiskal Pomurski tisk v Murski Soboti. Ker je nekaj izvodov še na voljo (naročnikom jih že pošiljajo) v ekonomatu Planinske zveze Slovenije, Ljubljana – Dvoržakova 9, povejmo še ceno: 138 din. Kdor pa želi še grafiko akademskega slikarja F. Novinca, opremljeno s podpisi vseh članov odprave, pa bo moral doplačati še 50 din.

FRANCI SAVENC

Proti izbijanju klinov
Neredko težave ponavljavcev, ki niso računali na samovoljo predhodnikov

LJUBLJANA – Klini so tehnični pripomočki, ki jih lahko uporabljamo za napredovanje, prvenstveno pa naj bi bili namenjeni varovanju. Odnos do njih pa se je skozi stoletja precej spreminjal. V začetku so jih (klasični) alpinisti odklanjali, toda morali so se ukloniti napredku ali pa hotenju mladih. Toda v posameznih smereh so se klini pričeli le preveč nabirati in – da bi bile smeri spet take, kot so bile – so jih nekateri pričeli izbijati. Pri tem so bili tako dosledni (tudi pri nas so znani taki primeri), da so izbijali, če ni šlo drugače pa tudi uničevali, tako imenovane ključne kline. Posledice si znamo predstavljati, zato je razumljivo, da so trezno misleči alpinisti s prepričevanjem, to »gibanje« skušali zavreti in se v tem več ali manj tudi uspeli. Vsaj do nedavnega glede izbijanja klinov ni bilo posebnih afer, čeprav so si posamezniki sem ter tja še vedno razširili svojo zalogo s tujo lastnino.
V zadnjem času pa je slišati spet več glasov o izbijanju in neredko tudi o precejšnjih težavah, na kakršne so naleteli ponavljalci, ki niso računali na samovoljo predhodnikov. Upajmo, da ne bo potrebno čakati na nesreče, predno bi ukrepali.

FRANCI SAVENC

Prvenstveni vzponi v Pamirju
Že prvi obisk naših alpinistov v Južnem Pamirju je obrodil izredne sadove in letošnjo odpravo pod vodstvom Jureta Ulčarja mirno lahko štejemo med naše doslej najuspešnejše.

Foto: JURE ULČAR

Opravili so številne vzpone, tudi prvenstvene, med njimi tudi novo smer prek S stene Ljap-Nazar. Filip Bence, Slavko Frantar (oba Tržič) ter Marička Sabolek (Akademski AO) in Jure Ulčar (Lj.-matica) so jo ocenili s 60/40-50 stopinj, 1400 m, plezali pa so jo od 19. do 21. julija.

Malo razprave in brez sklepov
Jesenskega zbora načelnikov, ki je bil pred tednom dni v Ljubljani, se je sicer udeležilo veliko članov AO in AS, vendar so bili kljub temu številni kolektivi brez zastopnikov. Kljub številni udeležbi pa srečanje ni bila tribuna za reševanje nakopičenih problemov in sprejemanje vsaj kratkoročnih načrtov. Slišali smo lahko marsikaj zanimivega o delu, dobro je bilo orisano delo komisije za alpinizem PZS, glede vsega drugega pa je premalo prišla do izraza zavzetost.
Tudi področna srečanja alpinistov razen morda koroško-štajerskega, ki ima največjo tradicijo, letos niso izpolnila pričakovanj. Bila naj bi oder za kritično presojo doseženega, mesto za preverjanje sklepov in uresničevanje dogovorjenega, pa seveda tudi za dogovarjanje o delu v prihodnje. Morda vodstva še niso znala izkoristiti vseh možnosti?

Predlog kategorizacije alpinistov
Podkomisija za kvalitetni alpinizem PZS je pripravila obsežen seznam vseh, ki so se v zadnjih dveh sezonah najbolj izkazali. Tako bi namreč lahko razumeli predloge, čeprav so bili pripravljeni po kriterijih, ki še niso povsem razčiščeni in jim zato nekateri odrekajo realnost. Je že tako, da v alpinizmu ni tekmovanj, po rezultatih pa je razvrščanje pri nas in v svetu najbolj dodelano.
Za naslov zaslužni športnik Jugoslavije je predlaganih 24 članov jugoslovanske alpinistične odprave »Everest 79«, vsi, ki so delovali nad baznim taborom. Pogoje za naziv športnik – alpinist mednarodnega razreda pa je dosegla le Marička Sabolek, članica Akademskega AO, Iztok Tomazin (Tržič) pa je z izpolnjenimi pogoji za zvezni razred potrdil članstvo v najvišjem (mednarodnem) razredu. V zveznem razredu pa jih je že več: Janez Benkovič (Kamnik), Tomo Česen (Kranj), Janko Humar (Bohinj), Rok Kovač (Akademski AO), Matej Kranjc (Kranj), Janez Plevel (Kamnik) in Marija Štremfelj (Kranj), Zoran Bešlin (Lj.-matica) pa z izpolnjenimi pogoji za republiški razred tudi ostaja v tej skupini. V republiškem razredu je 29 alpinistov in 4 alpinistke (Irena Markuš, Barbara Perčič, Vanda Reščič in Marijana Šah).
Podkomisija za kvalitetni alpinizem je pripravila tudi seznam za pohvale. Za izredno organizacijsko delo so bili izbrani: Ciril Debeljak (Celje), Janko Kos (Domžale), Stanko Murovec (Idrija), Marjan Kregar (Kamnik), Jože Andlovic ter brata Pavel in Peter Podgornik (Nova Gorica). Največ je pohval za vrhunske dosežke (25), kar je glede na letošnje uspehe razumljivo, čeprav je potrebno poudariti, da člani odprave na Everest niso upoštevani v tej skupini. V seznam alpinistov primernih za pohvalo pa je bilo uvrščenih 47 starejših pripravnikov in mlajših alpinistov.

Rekordna bera
Podatki o aktivnosti med zadnjimi prazniki prihajajo še kar naprej in mirno lahko trdimo, da je bila bera rekordna.

Kamnik: V prazničnih dneh so imeli AŠ na Korošici. Ob tej priložnosti so opravili tudi nekaj vzponov (Bolostoja, Centralna v Lučki Babi itd.) in pristopov.
Novo mesto: Za praznike so pripravili skupno turo skozi Krmo, ki so jo sklenili z vzponom na vrh Triglava po normalni poti in po smeri prvopristopnikov, v nadaljevanju so se povzpeli tudi na Vernar.
Nova Gorica: Dva člana sta bila v Paklenici, kjer sta med drugim ponovila Velebitaškosmer. Leon Markič in Ivan Rutar sta ponoči 30. novembra prečila trentski greben od Svinjaka do Bavškega Grintavca. Snega je bilo okoli meter. Velikonja in Lozej pa sta prečila kaninski greben Vršiči pod Lopo – Hudi Vršič. Sneg je bil mestoma poledenel, toda za lepo prečenje ga je bilo premalo.
Postojna: V Paklenici je sedem alpinistov opravilo 43 vzponov. Bogdan Biščak in Igor Škamperle sta preplezala prvenstveno smer v Visoki Glavici. Smer se začne v značilni grapi levo od smeri Huga-Vuga in se nadaljuje po značilni poči (kaminu). Ocena: V/IV, 200 m, 4 ure.

Za konec sezone
Celjski alpinisti so imeli sprejem v soboto 8. t. m., in sicer v Logarski dolini. Medse so sprejeli pet pripravnikov (Šrot, Smodiš, Kovačič, Trontelj in Povše), dva imata še »popravni izpit«, ki ga bosta opravljala čez mesec dni, med pripravnike pa so sprejeli tudi 9 tečajnikov. Dodali pa so tudi nekaj vzponov: Knez sam je preplezal celo prvenstveno smer (III-IV, Smer presenečenja) v Mrzli gori.
Konec sezone so praznovali tudi Kamničani v Kamniški Bistrici. Med alpiniste so sprejeli tri dekleta: Tatjano Golob, Mihelo Možek in Violeto Potočar. V nedeljo je Marjan Kregar z Bojanom Pollakom preplezal Rumeno zajedo, dva dni pred tem pa sta Janez Benkovič in Pollak ponovila tudi Lahovo smer.

Slovenskasmer
Vlado Koritnik, Lidija Pajnkirher, Marička Sabolek (vsi Akademski AO) in Slavko Frantar (Tržič) so bili v nedeljo 9. t. m. kar malo presenečeni. Čeprav so v Steno vstopili za vsak primer navsezgodaj, so Slovensko smer zmogli brez posebnih težav (sneg le ponekod, brez požleda) v manj kot štirih urah.

Varstvo pred snežnimi plazovi
Komisija za GRS in komisija za vzgojo in izobraževanje PZS obveščata, da bodo teoretična predavanja, ki so jih pripravili v okviru tradicionalne akcije »Dan varstva pred snežnimi plazovi« v OŠ Kranjska gora in ne v domu TTKS v Planici. Do spremembe je prišlo zaradi velikega števila prijav. Zbor vseh udeležencev bo ob 15.30, pričetek predavanj pa ob 16. uri. V kranjskogorski OŠ bodo prijavljenci tudi dobili vsa potrebna obvestila o prenočiščih.
Akcija seveda ni namenjena le reševalcem, temveč vsem planinskim delavcem, še posebej pa alpinistom. Prav zaradi tega bodo obdelali celoten predlog, naj bi se vsak član AO vsaj enkrat udeležil take (republiške ali področne) akcije.

Vse več zanimanja za gore SZ
Zimska sezona Sportkomiteja, ki skrbi za tuje alpiniste v SZ, se bo prihodnje leto začela že 19. februarja z odprtjem hotela Čeget pod Elbrusom. Za zdaj je za prvo skupino napovedan prihod 50 alpinistov iz ZDA, 35 Švicarjev, 8 Avstrijcev in 10 Madžarov. V načrtu pa imajo predvsem smučanje (s Čegeta in izpod vrha Elbrusa), pa tudi pristope in celo alpinistične vzpone. Že 11, maja pa jim bo sledila naslednja skupina. 8. junija bo zimska sezona končana in 11. avgusta se bo pričela letna. Zaradi OI pa bo prihodnje leto le ena zamenjava tabora »Kavkaz 80«, toda s 120 – 140 udeleženci, največ Američani. Tabor bo v hotelu Azau ali Čeget (Prielbrusje). Za konec načrtujejo tudi potovanje po Vojnogruzinski cesti do Tbilisija. Kdor pa bo želel (in plačal) pa bo poletel tudi k jezeru Bajkal. Torej vse bolj turistični programi. Tabor »Pamir 80« pa bo v dveh delih (po 30 dni) od 7. julija dalje. Prva zamenjava bo imela na voljo gore Zaalajskega hrbta (s Pik Leninom), udeleženci druge pa se bodo lahko s helikopterjem preselili tudi v dve »podružnici« na ledenik Fortamblek ali Moskvina, oziroma Valterja.

Dvakrat Everest in še K2
Poljaki so odločeni, da prihodnje leto na vsak način osvoje najvišjo goro sveta. 2. t. m. je v Kathmandu že odpotoval vodja Andrzej Zavada, te dni pa mu sledijo še drugi. V odpravi so sami znani alpinisti, pridružili so se jim trije snemalci, ki bodo pripravili film za TV in dva člana poljske akademije znanosti. Tudi opremo bodo prepeljali z letalom, da ne bi kaj odreklo. Konec leta pa bodo že na poti pod Everest.
Ko se bodo pozimi poskusili z Everestom po smeri prek Južnega sedla kar je najnovejša novica, bodo nato ne glede na uspeh prvo polovico marca počivali v Kathmanduju. Potem pa bodo okrepljeni z nadaljnjimi šestimi alpinisti še enkrat krenili pod Sagarmato. Pred monsunom se namreč žele poskusiti še z Južnim rebrom. Opremo bodo tako že imeli na ledeniku Khumbu.
Zadnjega novembra pa se je iz Islambada v Varšavo vrnila Wanda Rutkiewicz, prva Evropejka, ki se je povzpela na Everest, potem ko si je, pri pakistanskih oblasteh zagotovila dovoljenje za odpravo na drugi najvišji vrh sveta – na K2 ali Čogori. Pripravlja povsem žensko odpravo in če bodo pogovori uspešni, se lahko zgodi, da bi v njej sodelovala tudi katera izmed naših alpinistk.

11 dni v razpoki
Francoski alpinist Alfred Senel je med vzponom v švicarskih Alpah zdrsnil in padel v globoko razpoko. Ostal je živ, toda s številnimi poškodbami in s hrano, ki je zadostovala le za nekaj dni. Pomoči ni pričakoval, zato se je poskušal rešiti sam. Toda ni se mu posrečilo. Ko je imel na voljo le še vodo na dnu razpoke in je že napisal poslovilno pismo, je nepričakovano prišla rešitev. Nad seboj je zaslišal glasove in zagledal ljudi, nato pa začel kričati. Za čudo so ga takoj slišali in ob pomoči helikopterja tudi rešili. Po enajstih dneh!

O treningu šele februarja
Pogovor o treningu, ki ga alpinisti – študentje VŠTK v Ljubljani pripravljajo že nekaj časa, ne bo jutri popoldan, kot smo javili, temveč šele v drugi polovici februarja.

Napiši komentar

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja