Mitja Filipič: Lep vzpon Primorcev
Pravih razmer še vedno ni na spregled. Dobre razmere so se našle na turnih smukih, v strme stene pa je le redkokdo zašel. Na slapove smo že skoraj pozabili, vsaj na tiste pri nas. V tujini se le najdejo in en precej zahteven se je pretekli teden tresel pod cepini naših plezalcev.
Ecrins 2014
Dejan Koren (AO Vipava) se je tudi letos udeležil festivala lednega plezanja v bližini Briançona. Organizacija letos ni bila na najboljšem nivoju in po krivicah, ki so razvrednotile njegovo dobro plezanje na tekmi, se je podal v slapove nad vasico Cellliak. Tu se je s soplezalci Anejem, Elvisom in Tinetom dodobra naplezal. Češnjo na torti je predstavljal vzpon v dolini Freissinieres. Tu sta z Anejem Kodeletom preplezala smer Sous L’Oeil des Choucas (300 m, WI7, M9). Opravila sta verjetno šele drugo prosto ponovitev smer. Za vzpon sta potrebovala osem ur.
Pri nas se je predvsem gazilo in opravljalo pristope. Največ se je najbrž plezalo v Lanežu, kjer so bile preplezane Detektivska (50/30-40°), Butalska (55/35-50, 145 m), Jagrska (75, M/40-60) , Naša grapa (65/30-45, 125 m) in Greben šepavega gamsa (60, M/50, 135 m). V Dolgem hrbtu je obisk doživela Teranova smer. Sam jo je preplezal Matevž Kastrin (AO Ljubljana Matica).
Predstave in razstave
Alpinistično obarvane prireditve bodo ob trenutnih razmerah kar dobrodošle za popestritev večerov. V Slovenskem mladinskem gledališču bodo v naslednjih mesecih ponovitve igre Pavla nad prepadom. Prve ponovitve so že ta teden.
V Slovenskem planinskem muzeju v Mojstrani bodo v petek, 31. januarja, trije dogodki povezani z zgodovino slovenskega alpinizma. Odprli bodo razstavi Nejc Zaplotnik (1952-1983), legenda slovenskega alpinizma in Mogočne stene – vrhunski uspehi slovenskih alpinistov v Himalaji.
Poleg odprtja razstav bo v muzeju še predstavitev knjige Zgodovina slovenskega alpinizma avtorjev Petra Mikše in Urbana Goloba.
Počasi pa se bliža podelitev priznanj najboljšim alpinistom in alpinistkam ter športnim plezalcem in plezalkam. Alpinistično plezalni večer naj bi bil 27. februarja v Cankarjevem domu v Ljubljani.
Zgodbe slovenskega alpinizma bodo v posluh tudi v Zagrebu. V četrtek 30. januarja bo Viki Grošelj v Slovenskem domu predstavil svojo knjigo Velikani Himalaje.
6. februarja bo Vili Guček v plezalnem centru Fothia predstavil hrvaško izdajo priročnika Prvi koraki v svet vertikale. Nazadnje, 20. februarja, pa bosta Peter Mikša in Urban Golob v Slovenskem domu predstavila svojo nedavno izdano knjigo Zgodovina slovenskega alpinizma.
Dogajanje na tujem
Proti tretjemu taboru
Odprave na Nanga Parbat se kljub težkim razmeram še vedno približujejo vrhu. Na višjih pobočjih naj bi bilo precej ledu, mešani raztežaji pa so precej suhi. Tako Göethler in Moro kot poljska odprava vsak s svoje strani nadelujejo smer proti tretjemu taboru. Med njima vsaj navzven ni zaznati tekmovalnosti temveč spodbujanje in poštene odnose.
Honnoldov solo vzpon v Mehiki
V steni El Tora, ki se nahaja na plezalsko precej poznanem območju El Potero Chico, je Alex Honnold pokazal, da zna dobro plezati tudi v apnencu. 14. januarja je tam preplezal smer El Sendero Luminoso (7b+, 500 m), ki bolj kot moč preizkuša tehniko plezalca. Za smer je potreboval vsega dve uri in dokazal, da je v tej panogi še vedno razred zase.
Zimsko prečenje Tater
Tatre je do sedaj prvi in edini pozimi prečkal Pavol Pochyly, ki je za to dejanje potreboval 14 dni. V začetku letošnjega leta je takšen podvig uspel še Slovaku Dodu Kopoldu, s to razliko, da je on prečenje zmogel v 72 urah. Gorovje je prečil od vzhoda proti zahodu. Za ta vzdržljivostni podvig je Kopold nosil s seboj le 10 kg opreme in hrano, spal pa je vsega skupaj le pol ure.
Srečno!