Singučuli ni bil osvojen
Prejšnji teden smo poročali, da sta Tadej Golob in Žiga Petrič stopila na vrh Singučulija (6501 m) v nepalski Himalaji. Zdaj pa se je oglasil Žiga Petrič in povedal, da nista prišla na vrh, ampak sta se obrnila 6100 metrov visoko. Po tem neuspešnem poskusu se je Žiga Petrič sam povzpel na Tarkučuli (5685 m). Do neljube pomote je prišlo med prenosom vesti iz Nepala v Slovenijo. Dopisnik AN Miha Peternel se vsem prizadetim opravičuje!
(M. P.)
Razpisa PZVA
Podkomisija za vrhunski alpinizem pri KA je objavila dva razpisa.
Prvi je namenjen zimskemu plezanju v Centralnih Alpah. Prijavijo se lahko mladi alpinisti, mlajši od 25 let, tudi če nameravajo plezati s starejšimi alpinisti. Prijava mora vsebovati cilje, čas predviden za vzpone in pregled dosedanjih najboljših vzponov.
Drugi razpis pa je namenjen udeležbi na srečanju Fournel ’95, ki bo namenjeno plezanju zaledenelih slapov v dolini Fournel blizu Briancona v Franciji. Srečanje bo od 6.1. do 8. 1. 1995. KA bo krila stroške vožnje in bivanja za dve navezi, eno izkušeno in eno perspektivno.
Rok za prijave na oba razpisa, ki jih pošljite na Planinsko zvezo Slovenije, Podkomisija za vrhunski alpinizem, Dvoržakova 9, Ljubljana, je 10. december.
(M. P.)
Martina Čufar odlična na finalu SP na Otoku
S 6. mestom je 17-letna Mojstrančanka priplezala Sloveniji prvo uvrstitev v finale na največjih tekmovanjih – Lukančičeva spet v deseterici
BIRMINGHAM – Letošnje zadnje, četrte tekme za svetovni pokal v športnem plezanju se je udeležila celotna slovenska reprezentanca v sestavi: Martina Čufar, Metka Lukančič, Aljoša Grom, Vili Guček in Matej Mejovšek. Na pot so odšli z velikimi pričakovanji, saj je le teden prej Metka Lukančič na svetovnem pokalu v Franciji dosegla odlično sedmo mesto.
Metka in Martina sta dobro opravili s četrfinalno smerjo in se tako uvrstili v polfinale 16 najboljših. Še bolje sta opravili v polfinalu, kjer je bila Metka skupaj z Belgijko Sarkanyevo na 9. mestu, Martina pa celo na 6., zadnjem, ki je še vodilo v finale, kamor so se uvrstile še Američanka Erbesfield, Francozinje Richer, Guyon in Sansoz ter Angležinja Butler. Pričakovati je bilo, da bo Martina v finalu premagala vsaj Butlerjevo, kar ji je letos uspelo na vseh tekmovanjih za SP. Kot je povedala Martina, je bila smer v primerjavi s polfinalno prav lahka, vendar ji je v navpični plošči odneslo nogo v trenutku, ko je skušala doseči naslednji oprimek. In padec je bil neizbežen.
Robyn Erbesfield pa je potrdila premoč, čeprav je Francozinjo Richer premagala šele v superfinalu.
Naši fantje so nastopili bolje kot na tekmi v Franciji, kljub temu pa se je le Mateju Mejovšku uspelo uvrstiti v polfinale, kjer je zasedel solidno 23. mesto.
Prava drama pa je potekala med najboljšimi: Francozu Legrandu, skupnemu zmagovalcu zadnjih štirih svetovnih pokalov in dvakratnemu svetovnemu prvaku, so namreč sodniki zaradi nespoštovanja sodniške odločitve na tekmi v Franciji odvzeli točke, ki jih je tam dobil za 9. mesto. Obenem so naznanili, da zadnja tekma za SP, ki naj bi bila sredi decembra v Španiji, odpade. Tako seje prvič po letu 1990 zgodilo, da je bila ogrožena Legrandova zmaga na največjih tekmovanjih, še posebej po spodrsljaju v polfinalu. V finalu je sicer z lahkoto dosegel vrh smeri, kar je uspelo tudi Francoisu Lombardu, ki je tako postal nepričakovani skupni zmagovalec svetovnega pokala.
Udeležbo slovenske reprezentance v Birminghamu so podprli: Iskra servis, Liberalna demokracija Slovenije, Eva šport in Nil d.o.o., Ljubljana.
Rezultati – ženske: 1. R. Erbesfield (ZDA), 2. N. Richer, 3. L. Guyon, 4. L. Sansoz (vse F), 5. Butler (VB), 6. M. Čufar, 9. M. Lukančič (obe Slo); moški: 1. F. Lombard, 2. F. Legrand, 3. F. Petit (vsi F), 4. L. Zardini (I), 5. E. Chevieux (Švi) in P. Samoilin (Rus); končni vrstni red – ženske: 1. Erbesfield 400,2. Patissier 253,3. Richer 220, 4. Sansoz 214,5. Ovčinikova (Rus) 200, 10. Čufar 106, 16. Lukančič (obe Slo) 80; moški: 1. Lombard 302,2. Legrand 280,3. Tribout 207, 4. F. Mazuer 206,5. F. Petit 197 (vsi F), 38. Mejovšek 16,42. Guček 10, 44. Grom (vsi Slo) 8.
(B. L.)
RazprodaneZvezdnate noči
Dušan Jelinčič, slovenski zamejski pisatelj v knjigi Zvezdnate noči, doživeto opisuje odpravo v Himalajo leta 1980 – Prevod v italijanščino
TRST – Slovenska književnost ponovno odkriva svoj svet širokemu italijanskemu občinstvu. Pred kratkim je izšel v italijanskem prevodu alpinistični potopis Zvezdnate noči– Le notti stellate – tržaškega alpinista, novinarja, esejista in pisatelja Dušana Jelinčiča, ki se je rodil v Trstu pred 41 leti, kjer je končal klasični licej (France Prešeren), potem pa diplomiral na tržaški fakulteti za književnost, filozofijo in zgodovino.
Najprej je delal kot novinar pri Primorskem dnevniku, zdaj pa dobil stalno mesto na slovenskem radiu Trst A. Veliko je objavljal v zamejskih publikacijah in pripravil številne radijske oddaje od potovanj po Ameriki do alpinističnih dosežkih, doma in po svetu. V Slovensko planinsko društvo Trst se je vključil že kot otrok, bil tudi aktiven član in odbornik, štiri leta pa je bil tudi urednik vsakotedenske rubrike Iz planinskega sveta v Primorskem dnevniku.
Poudarimo naj, da je Jelinčič prvi alpinist iz Furlanije-Julijske krajine, ki je osvojil osemtisočak ali točneje Broad Peak.
– Kako se je začela vaša pisateljska pot?
»Ob 80-letnici Slovenskega planinskega društva Trst sem leta 1984 napisal občutno razširjeno diplomsko delo Zgodovino SPD Trst. Leto kasneje je izšel potopis oziroma povest »Srečanje nikjer«, v katerem opisujem svoje potovanje po Izraelu ali točneje v Kibucu.«
– Kako pa so nastaleZvezdnate noči?
»Že pred odhodom s slovensko alpinistično ekspedicijo na Himalajo leta 1986 sem se odločil, da bom o odpravi nekaj napisal. Ko pa sem začel pisati svoj dnevnik med ekspedicijo, sem spoznal, da potopis ne bi bil posebej zanimiv. Ob sprotnem pisanju pa sem vse bolj prepričan, da lahko napišem še kaj več. Spoznal sem, da moram opisati svoja notranja doživetja ob pomoči navdiha neponovljivega zunanjega okolja. Najprej sem svoj vzpon na osemtisočaka in vrnitev v bazo po hudi nesreči napisal v obliki podlistka, ki je izhajal v 100 nadaljevanjih skoraj štiri mesece v Primorskem dnevniku. Ta podlistek sem pisal sproti. Delo samo sem moral potem skoraj v celoti predelati, nezanimive dele izpustiti, druge obdelati ter izpiliti tako stilistično kot tudi vsebinsko in seveda zaokrožiti v celoto, primerno za objavo. Sedaj lahko mirne duše trdim, da mi je povsem uspelo, saj je bila knjiga razprodana v nekaj mesecih.«
DUŠAN JELINČIČ
– Slovenski in še posebej zamejski pisatelji izredno težko prodrejo s svojimi deli med italijanskimi bralci. Kako je prišlo do pobudi za prevod tvojihZvezdnatih noči?
»Potem ko so Zvezdnate noči zagledale luč in prišle na slovensko polico, sem kolegu in uredniku revije Alp omenil svoje delo in mu bolj na drobno orisal pisanje in vsebino knjige, je bil navdušen. Poudaril je, da v italijanščini dotlej še ni bilo napisanega podobnega dela. S tem se je praktično porodila zamisel o prevodu. Za prevod so se zanimali kar trije italijanski založniki – Vivaldi, Corraccio in Longanesi. Vsi trije pa so postavili isti pogoj, da mora biti italijanski prevod skrajšan na polovico. Kljub najboljšim željam pa tej zahtevi nisem mogel ustreči, saj bi bilo tako nemogoče prikazati celovitost dela zahtevnemu italijanskemu bralcu. Na polico bi prišlo popačeno literarno delo, ker knjiga vsebuje zapiske med odpravo, delno pa razmišljanja, ki so se mi porodila v Trstu in ta niso strogo vezana na prostor in čas. Preprosto se nisem mogel sprijazniti, da bi kaj črtal oziroma izpustil. Potem smo se dogovorili z videmsko založniško hišo Campanotto Editore, ki je ena največjih v deželi.«
– Knjiga je že nekaj časa knjiga v italijanščini na policah italijanskih knjigarn. Kako je odmevna?
»Prevod je zelo dober. Omeniti moram, da se je prevajalec Paolo »Paulin« Privitera izredno potrudil, saj ni lahko prevajati tako zahtevno delo, glede na izrazoslovje dveh povsem različnih jezikov. Delo oziroma prevod pa je bilo sprejeto kot novost, ker italijanska literatura ne pozna oblike, ki bi bila vezni člen med alpinističnim poročilom in romanom. Prevod je bil najprej predstavljen na knjižnem sejmu treh Benečij Edi-Expo v Pordenonu, potem v Časnikarskem krožku v Trstu in kasneje še v Slovenski knjigarni. Sedaj sledijo še druga večja italijanska mesta. Res sem lahko povsem zadovoljen.«
Ob predstavitvi – Le notti stellate – v tržaški slovenski knjigarni je pesnik Marij Čuk med drugim poudaril: »Gre za samosvojo besedno ustvarjanje, ki umetniško učinkuje tudi v italijanskem prevodu, Saj je pisateljev slog pod vidno oznako naših jezikovnih značilnosti, tako da je prevod skoraj nadgradnja slovenskega izvirnika.«
IVAN FURLANIČ
ALPINISTIČNE NOVICE
Dolge smeri v Ospu
Novembra je Aljaž Anderle (AO Tržič) prosto ponovil nekaj daljših smeri v Ospu. S Katjo Špehar je preplezal Netopirja (6b+) in Steber jutranje zvezde(6c+). S Florjanom Koširjem je na pogled uspel v Internacionalni (7a). Z istim soplezalcem je, prav tako na pogled, preplezal Steber spominov (7a). Netopirja je ponovila še ena tržiška naveza, Gašper Koren in Slavko Rožič. Slednji ga je preplezal prosto.
(M. P.)
Vili Guček uspešen še vKariesu
Vili Guček je preplezal redko plezano smer Karies v Ospu, ki je ocenjena 8b (X). Za uspešen vzpon je potreboval dva dni. Čeprav je smer dolga 17 metrov, so največje težave zbrane v kratkem mestu na koncu črnega previsa. To je že osmi letošnji Gučkov vzpon, ocenjen vsaj 8b.
(M. P.)
Rok za kategorizacijo
Zadnji rok za oddajo prijav za kategorizacijo je 10. december. Izpolnjeni morajo biti podatki na vpisnem listu, prvenstveni vzponi pa morajo imeti vso potrebno dokumentacijo ( skica, slika stene, …). Prijave pošljite na PZS, Komisija za alpinizem, s pripisom Za kategorizacijo.
(M. P.)