Vse več alpinistov z vzponi na vrhove visoke nad 8000 m
Do konca maja je 1109 alpinistov opravilo 1652 vzponov na osemtisočake, med njimi je bilo tudi 52 žensk, ki so opravile 71 pristopov
LJUBLJANA — V Angliji živeči Bask Xavier Equskitza je pripravil zanimivo statistiko vzponov na osemtisočake, ki je vzbudila veliko zanimanje po vsem svetu. Čeprav še ne upošteva jesenskih vzponov, je še vedno aktualna. Mimo nje ne bo mogoče nikomur, ki bo v prihodnje želel pisati karkoli o tej temi.
Prva, ki sta se povzpela na (samostojen) osemtisočak, sta bila Maurice Herzog in Louis Lachenal. Bilo je to pred 40 leti, 3. junija 1950, Hermann Buhl je bil prvi na dveh, po Nanga Parbatu leta 1953, se je štiri leta kasneje povzpel še na Falhan Kangri, bolj znan kot Broad Peak. In tako naprej, do Messnerja, prvega, ki je stopil na vrh vseh štirinajstih. Za njim je to dosegel le še Jerzy Kukuczka. Kdo bo tretji? Marcel Ridel je bil temu najbližje. Toda 25. 9. 86 je umrl med sestopom z Makaluja, ki je bil njegov 10. osemtisočak. Sedaj je to najbrže Švicar Erhard Loretan. Pred monsunom jih je sicer imel »le« 9 (in dva stranska), toda kot vemo, da se je jeseni povzpel še na Čo Oju in Šiša Pangmo. Po lestvici najuspešnejših se sila hitro vzpenja Fausto De Stefani. Tudi ta jih je imel konec maja že 9, tako kot še lani umrli Noboru Yamada in – najstarejši med njimi, Michl Dacher. Potem pa že pride naš Viki Grošelj, ki si po tem pregledu (s S. Martinijem, B. Chamouxom in S. Hupfauerjem) deli sedmo mesto; imajo po 8 pristopov na osemtisočake.
Nemci so bili prvi, ki so se (1983) povzpeli na vseh 14 osemtisočakov. Dve leti kasneje so si vse vrhove »odkljukali« Japonci, 1986 Švicarji, Avstrijci in Italijani ter naslednje leto še Poljaki. Francozom, Čehoslovakom in Američanom manjka le po eden, Špancem dva, Jugoslovanom pa trije. Zanimiva pa je tudi »antilista«. Argentinci so kar štirikrat poskušali na Daulagiri, po enkrat pa še na Everest, Manaslu in Anapurno, a nikoli uspeli. Prebivalci Andore, Danci, Grki in Indonezijci pa so (brezuspešno) poskušali po enkrat. Večina držav pa nima niti take aktivnosti, saj jih je na seznamu uspešnih le 33.
Statistika vrhov kaže. da je bilo največ ljudi (do 31. maja 1990. sedaj so podatki že kar precej spremenjeni) na Everestu, in sicer 289 in 36 jih je to celo ponovilo. Slede Gašerbrum 2 (197), Čo Oju ( 195). Šiša Pangma (138), Broad Peak (111), Daulagiri (107). Kangčendzenga (105), Manaslu (92), Nanga Parbat (77). Makalu (68), K2 (66), Anapurna (59), Hidden Peak (58) in Lotse (54). Med »priznanimi stranskimi« pa je po obisku na prvem mestu Jalung Kang (50) pred južnim vrhom (26) in srednjim vrhom (24) Kangčendzenge. Na Lotse Šaru jih je bilo 14, toliko kot na srednjem vrhu Anapurne, na vzhodnem vrhu Anapurne jih je bilo 7, na srednjem Broad Peaka pa 7, vse brez ponovitev.
Čeprav bo potrebno ženskemu himalajizmu ob priložnosti spet posvetiti poseben pregled, poglejmo še nekaj številk, ki govorijo o aktivnosti alpinistk. Daleč najuspešnejša je bila doslej Wanda Rutkiewicz, saj se je povzpela že na šest osemtisočakov: Everest (78), Nanga parbat (85) K2 (86), Šiša Pangmo (87), Gašerbrum 2 (89) in Hiden Peak (90). Za njo so Belgijka Lut Vivijs, Nemka Gabi Hupfauer in pokojna Liliane Barrard s tremi, peto mesto (z dvema pristopoma) pa si deli naša Marija Štremfelj. Sicer pa je bilo na samostojnih osemtisočakih do 31. maja 1990 samo 52 alpinistk, ki so skupno opravile 71 pristopov; 39 jih je bilo le na enem
Messnerjeva resnična podoba
Planinski vestnik predstavlja enega najslavnejših alpinistov na svetu Reinholda Messnerju, ki je bil nedavno na obisku pri Česnu
LJUBLJANA – Celovita predstavitev Reinholda Messnerja, o katerem v novembrski številki Planinskega vestnika piše Neva Mužič, najbrž utegne prispevati k temu, da si tudi slovenski bralci naposled ustvarimo drugačno podobo o tem znanem južnotirolskem alpinistu. Svetovni tisk (tudi slovenski glede tega ni hotel zaostajati za njim) namreč velikokrat popači njegovo podobo; prikazuje ga tudi kot sebičneža, skratka kot »tipičen proizvod kapitalizma«, ki za velike denarje prodaja svoje ime …
»Opisati ga z eno samo besedo je nemogoče, a za začetek si pomagajmo s pojmom »intenzivnost«, uvodoma zapiše Mužičeva. Kateri magnet ima takšno moč, da Messnerja brez predaha premika po šahovnici evropskih mest? Avtorica večkrat poudari Messnerjevo odkritosrčno spoštovanje do Toma Česna. Med predavanjem v Kranju je njegova dejanja postavil med mejnike svetovne alpinistične zgodovine. Navsezadnje je Messner prišel v Slovenijo tudi zato, da bi s svojim »Snežnim levom« nagradil Česna kot alpinista, ki trenutno v tej dejavnosti lahko največ pokaže. Naslednji pojem, ki v vsej svoji razsežnosti opredeljuje Messnerja, je njegov profesionalizem. Ne le v plezanju, pravi Mužičeva, ampak kratkomalo v vsem. V obnašanju, v pristopu do vsega kar počne, v odnosu do sogovornika … Vedno je zagovarjal tak alpinizem, ki pomeni športno čisto dejanje. To je sam tudi udejanjal in to iskreno priznava drugim, ne glede na to, da so ga nekateri (npr. Česen) že prehiteli. Prav tako je Messner na strani tistih, ki so proti »dokončnemu zakoličenju meja«, saj je prav neznano, negotovo in nevarno gonilna sila vedno novih poskusov pri iskanju in premagovanju še težjega. Messner je, kot na koncu prizna avtorica, vendarle nekaj posebnega. Je nerešljiva uganka. Morda je skrivnost uspeha v njegovi duševnosti, neverjetni vztrajnosti, izkušnjah … »Messner je za vse nas poosebljal težnje po plemenitosti in čisti borbi.« Tako o njem Tone Škarja, Viki Grošelj pa: »Vedno sem zagovarjal njegove ideje glede plezanja in njegovo skromnost.«
Opozoriti velja na uvodnik Marjana Raztresena. Razmišlja o lastninski usodi naših gora, kajti velik del zemlje in drugih nepremičnin, ki so bila še lani v družbeni lasti, naj bi zdaj dobila natančno znanega lastnika, lastnik pa svoje pravice do teh premičnin. Poznani so nam nekateri primeri iz preteklosti: Aljaž je kupil vrh Triglava, da ga je obvaroval pred nemštvom; avstrijska planinska organizacija je nedavno tega kupila Hochalmspitze in ga zaščitila pred uničevalnim množičnim turizmom. Avtor nato navrže idejo, da imajo tudi slovenski planinci nemara možnosti kupiti naokrnjena območja kot so na primer Goteniški Snežnik, Čaven, Sveta Trojica … Zato se mora, zaključi uvodničar, tudi PZS aktivno vključiti v te lastninske spremembe, brž ko bo za to znana zakonska podlaga, da ne bo ostala na robu teh dogajanj.
V nadaljevanju lahko preberemo dva zapisa o letošnji odpravi na Nanga Parbat. Marija Frantar, ki je osvojila vrh osemtisočaka in Matjaž Ferarič (ta je na odpravi zbolel) vsak na svoj način podoživljata svoje občutke in dogajanja na gori in pod njo.
V rubriki Odmevi tokrat zbode v oči pismo Leona Vrhovška iz Maribora. Med potepanjem po Triglavskem pogorju ga je s prijatelji dohitela nevihta. Zatekli so se v kočo pri Triglavskih jezerih, da bi se posušili. Toda tam jih je čakalo presenečenje; ob topli, prijazni krušni peči je namreč pisalo, da je treba za sušenje enega kosa obleke nad pečjo plačati 15 dinarjev. Komentar ob tem ni potreben, prav pa bi bilo, da bi takšno odločitev pojasnil Klančnik, ali pa kdo drug. Razočaran planinec se ob koncu prispevka sprašuje, ali bodo kmalu začeli zaračunavati tudi sonce?
MATEJ ŠURC
Snemanje ob C. Torreju
Iz Argentine poročajo, da nemški režiser Herzog na jugu snema igrani gorniški film. Osrednja tema je Cerro Torre, med sodelujočimi pa je tudi čudežno dete iz Bariloč. Sebastian de la Cruz, o katerem smo že nekajkrat poročali. Sicer pa sedaj ni več »otrok«, za seboj ima tudi že veliko alpinistično popotovanje. Plezal je v Peruju in Yosemitih, pa tudi v S steni Eigerja, nad Chamonixom, v Španiji, Maroku …
Iskra Commerce pokrovitelj Toma Česna
LJUBLJANA – Iskra Commerce bo štiri leta splošni pokrovitelj Toma Česna. Našla sta se partnerja, ki sta si postavila isti cilj – oba želita doseči vrh, tako doma kot v tujini. Toma čaka njegov vrh nekje v Alpah, Dolomitih, Patagoniji ali Himalaji, nas pa na zahtevnih trgih Evrope 92 in drugje po svetu, je ob podpisu pogodbe povedal generalni direktor Iskra Commerce Ivan Marjek
ALPINISTIČNE NOVICE
Predavanje Toma Česna v Tolminu
Tomo Česen bo drevi ob 18. uri tolminski kinodvorani ponovil predavanje. ki ga je imel prejšnji mesec Cankarjevem domu v Ljubljani.
V Angliji prve 8a+ na pogled
Lanskoletni zmagovalec svetovnega pokala in ta čas drugi na letošnji lestvici, Anglež Simon Nadin, dokazuje svojo plezalno spretnost ne samo na umetnih stenah, temveč tudi v skali. V angleškem plezalnem centru malham Cove je na pogled preplezal prvi raztežaj smeri Superdirect (8a+). Med bolj puritanskimi plezalci pa je prišlo do obrekovanj, saj so v začetku celoten raztežaj plezali do vrha 40 m brez prekinitve. Zaradi premočnega trenja vrvi so kasneje smer plezali v dveh delih. Na ta način jo je ponovil tudi Nadin in bil deležen kritik, ki pa mu niso segale do srca. Poskusil je tudi drugje in na pogled preplezal še The Groove (8a+) v Yorkshiru, Overnite Sensation (8a+) v Malhamu, Under the Tumb (8a + ) in The Bulge (7c+) v Kilnseyu. Pozornost zasluži tudi Johnny Daws, ki je v Lloyd Peninsuarju na pogled preplezal tamkajšnjo najtežjo smer Professor Whittaker (E7 8a).
Spet ženska vSamizdat
Že skoraj tri leta je tega, ko je Francozinja Catherine Destivelle premaknila mejo ženskega plezanja in kot prva preplezala smer z oceno 8a. Pred kratkim je Samizdat, to razmeroma kratko a dokaj previsno ploščo z majhnimi oprimki zmogla tudi Maria Piat.
New Age ponovljena
V četrtem poskusu je Peter Schaffler s soplezalcem Christophom Bucherjem z rdečo piko ponovil smer New Age (X-) v švicarskem Ratikonu. Že lani jo je obiskal z Hirayamo in se takoj posvetil posebnemu treningu. Ključ je namreč dvometrska streha in trimetrski previs v tretjem raztežaju. Letos je krenil v steno kar trikrat in uspelo mu je. Kot prvi je z rdečo piko to smer preplezal Beat Kammerlander, ki je postal že pravi specialist za Ratikon. Njegove so vse tri najtežje smeri v tej steni: Via Acacia(IX+), New Age (X-) in Hannibals Alptraum (IX-), vse so dolge po devet raztežajev, pa tudi temperature ponavadi niso ravno ugodne za prosto plezanje. Po Kammerlanderjevi izjavi je možno ključni del v New Age plezati le med 13. in 16. uro, ocene raztežajev pa se gibljejo med VII+ in X-.
Še uradni izidi iz Lyona
Uradni rezultati tekme za svetovni pokal v športnem plezanju v Lyonu: ženske: 1. Lynn Hill (USA), 2. Isabelle Patissier (FRA), 3. Susi Good (CH), 4. Robyn Erbesficid (USA), 5. Luisa Iovane (ITA), moški: 1. Didier Raboutou (FRA), 2. Francois Legrand (FRA), 3. Robert Cortijo (FRA), 4. Yuji Hirayama (JAP), 5. Simon Nadin (GB), vrstni red v svetovnem pokalu: ženske: I. Isabelle Patissier (FRA)98, 2. Nanette Ravbaud (FRA) 87. 3. Lynn Hill (USA) 81, 4. Robyn Erbesfield (USA) 76, 5. Luisa Iovane (ITA) 53. moški: 1. Francois Legrand (FRA) 93, 2. Simon Nadin (GB) 55. 3. Didier Raboutou (FRA) 48, 4. Jerry Moffat (GB) 46, 5. Jim Karn (USA) 44.
N. R.
Nesrečno tekmovanje
Akademija za telesno kulturo v Krakovu (Poljska) je letos razposlala vabila za prvo uradno tekmovanje v plezanju. In odzvalo se je veliko število domačih, pa tudi tujih plezalcev. Ob šoli so postavili jekleno konstrukcijo za umetno steno, dan pred pričetkom tekmovanja, pa se je zgodila nesreča. Sunek vetra je prevrnil steno, štirje so še pravočasno pobegnili, Tomasz Trznadel, ki je visel na steni, pa je pod pezo desetih ton jekla in drugih materialov izdihnil. Državni tožilec in Poljska federacija alpinizma sta takoj imenovala posebno komisijo … Dosti več, kot ugotovitev, da konstrukcija v celoti ni ustrezala in da se kaj takega ne sme več ponoviti, pa od nje nihče niti ni pričakoval.
Japonci in Nanga Parbat
Dve alpinistki in dva alpinista, vodja pa 34-letna Tacko Nago, to je bila ena od letošnjih japonskih odprav, ki so skušale priti na Nanga Parbat. 12. junija so postavili bazo in takoj začeli z vzponom po Z steni (Nemški smeri,1962). Do 1. julija so postavili še tri višinske tabore in 6. julija prvič poskusili. Toda bilo je slabo vreme, obrnili so in na 7900 m bivakirali, zaradi česar je Hitoshi Tamada (37) ozebel in se odločil za vrnitev domov. 20. julija sta voditeljica in Masanori Sato (26) v družbi s Špancem, poskusila še enkrat. Moški del naveze je 24. julija uspel, voditeljica pa je (zaradi ozeblin) odnehala.
Druga japonska odprava (9 učiteljev Kawasakija) se je odločila za JZ greben (Avstrijska, 1976). Bazni tabor so postavili 25. julija, potem pa na gori še štiri tabore. 16. avgusta sta Osamu Nakajima (28) in Masatoshi Todaka (28) navsezgodaj odšla iz T4 (7450 m). Po dveh bivakih (7600 in 7780 m) je Todaka uspel. Toda med povratkom je pod vršno piramido naletel na truplo tovariša, ki se je le malo pred tem odpovedal zaključnemu vzponu.
Bo narodni park preživel?
Narodni park v poljskih Tatrah je v veliki nevarnosti. Ekonomske težave dežele namreč hudo pritiskajo (tudi) na razvoj turizma. Obnova in razširitev smučarskih naprav je nujna, trdijo tisti, ki žive od turizma. Načrtujejo nove ceste in hotele, obstajajo projekti, ki načrtujejo kar trikratno povečanje žičniških zmogljivosti na območju Kasprowega Wiercha, ki je v parku.
Na žalost pa se večina načrtovalcev ne zaveda (nočejo razumeti, pravi nasprotna stran), da ima Poljska le manjši del Visokih Tater, komaj 150 km2 jih je. Ni prostora, da bi imeli smučarske centre kot v Alpah ali kot jih načrtujejo in grade v Kavkazu.
Pa še nekaj je. Velik del parka je nekdaj pripadal kmetom, ki niso imeli prav veliko posluha za varstvo okolja. Od 1950, ko so jim svet odkupili, se je marsikaj popravilo. Toda metode odkupa niso bili najbolj fer, zato novi politični red predvideva denacionalizacijo. To pa (lahko) vodi k razpadu parka!?
Z vzpona na Nanga Parbat
PD Gradišče, ki se je izkazalo že s prenekaterim zanimivim gorniškim predavanjem, je v goste povabilo Maričo Frantar, edino letošnjo dobitnico Bloudkovih priznanj iz planinskih vrst, udeleženko prvega jugoslovanskega pristopa na Nanga Parbat ( 8126 m). Predavanje bo v prostorih KS. Gradišče, na Rimski 24. v sredo 5. decembra s pričetkom ob 18. uri.
OD TOD IN TAM
Podeljenih 28 značk transverzale
LJUBLJANA – v sestavljenem PTT podjetju Slovenije je bila pred dnevi prisrčna slovesnost, na kateri sta predsednika domicilnega odbora Josip Novak in predsednik transverzalnega odbora Martin Prevorčnik podelila osemindvajsetim pohodnikom, ki so letos dokončali pot po transverzali kurirjev in vezistov NOV Slovenije, značke za prehojeno pot. Letošnje število prejemnikov značk je nekaj manjše od lanskega, ko je transverzala slavila 20-letnico, vendar še vedno dosega povprečje zadnjih deset let.
Martin Prevorčnik je v svojem nagovoru poudaril skrb transverzalnega odbora in PTT pojdetij za redno vzdrževanje najdaljše transverzalne poti v Sloveniji ter izrekel željo, da bi po njej hodilo in spoznavalo zgodovinske, kulturne in prirodne znamenitosti čimveč ljudi, zlasti mladih. Vsi. ki so to pot prehodili, so bili zadovoljni, kar pričajo pisma in pohvale pohodnikov, Milivoj Djurič iz Splita je v svojem transverzalnem dnevniku med drugim zapisal: »Kaj povedati o transverzali kurirjev in vezistov? Za Slovensko planinsko potjo št. 1 je to najdaljša in najlepša slovenska transverzala. Ponekod so manjkali žigi, ponekod je bila pot bolj slabo označena, ponekod so bile težave s prenočevanjem, toda vse to se pozabi, ostanejo samo lepi spomini iz mnogih čudovitih slovenskih krajev …« Da je transverzala kurirjev in vezistov lepa in zanimiva pa potrjujejo pohodniki, ki so jo večkrat prehodili.
Julka Žibert. namestnica generalnega direktorja, sestavljenega PTT podjetja Slovenije, je čestitala vsem, ki so prejeli značke za prehojeno pot; obljubila je, da bodo slovenska PTT podjetja še naprej skrbela za to pot, s katero so PTT delavci zgodovinsko povezani.
Med letošnjimi prejemniki transverzalnih značk jih je kar devet, ki so pot prehodili večkrat. Največkrat, kar petnajstkrat, jo je prehodil znani gornik Slavko Krušnik iz Ljubljane, ki mu je odbor za transverzalo podaril v znak priznanja najnovejšo knjigo Toma Česna Sam. Osemkrat je pot prehodila Vida Pliberšek iz Ljubljane.
V imenu odbora za transverzalo je Dragica Rome, prva predsednica domicilnega odbora in pobudnica za ustanovitev transverzale kurirjev in vezistov podelila častni znački transverzale PTT servisu iz Ljubljane, ki že nad 20 let vzorno skrbi za vse pripomočke na transverzali in Rajku Gerdoviču, dosedanjemu dolgoletnemu direktorju PTT podjetja Novo mesto, ki je vzorno podpiral prizadevanja transverzalnega odbora.
Prejemniki značk so v razgovoru s predstavniki transverzalnega odbora in PTT podjetij predlagali marsikaj koristnega za izboljšanje transverzalne poti in se spomnili marsikaterega zanimivega trenutka in lepega doživetja.
JOŽE DOBNIK