Alpinistične novice 47/1994

A. Grom in M. Čufar nova državna prvaka

Razburljiva zadnja tekma v športnem plezanju za državno prvenstvo v Ljubljani – V skupnem seštevku sta letos najboljša Grom in Čufarjeva
LJUBLJANA – Letošnja tekmovalna sezona v športnem plezanju gre počasi h koncu. V svetovnem pokalu so na sporedu sicer še tri tekme, medtem ko so v domačem prvenstvu naši najboljši plezalci končali sezono 13. t.m. s tekmo v Ljubljani.
Pri moških je bil skupni zmagovalec znan že prej, ni pa še bilo odločeno, kdo bo drugi. Toda pri ženskah je bilo še vse odprto in odločala je prav ljubljanska tekma.
Po dopoldanskih kvalifikacijah je kazalo, da ima največ možnosti Metka Lukančič, ki je poleg Katarine Štremfelj edina splezala smer do vrha. Pri moških tudi po kvalifikacijah še vedno ni bilo moč reči, kdo bo 2. v skupnem seštevku. Guček in Mejovšek sta bila enaka, saj sta edina splezala smer do konca. Zvečer v finalu pa se je, predvsem pri ženskah, vse obrnilo. Lukančičevi je zdrsnilo nekje na pol smeri, slabše je šlo tudi Štremfljevi, odlična pa je bila še ne 18-letna Martina Čufar, ki je smer splezala do vrha. Naslov državne prvakinje je bil tako v članski kot tudi v mladinski konkurenci njen.
Pri moških so bile odločitve zelo tesne. Matej Mejovšek, ki je po tekmi naznanil odhod iz tekmovalne scene, je bil na koncu samo za dotik oprimka boljši od Gučka, med njiju pa se je zrinil Grom, ki je bil sicer nezadovoljen s kvalifikacijami. Še najbolj je uvrstitev pokvaril Jure Golob, ki je bil dopoldan tretji, v finalu pa zadnji. Pri mladincih je tako v Ljubljani kot tudi v skupnem seštevku zmagal Urh Čehovin, ki je ljubljansko tekmo absolutno končal na 4. mestu.
Rezultati, članice: 1. Martina Čufar (AO Mojstrana), 2. Blaža Klemenčič, 3. Eva Tušar (obe PK Škofja Loka), 4. Metka Lukančič (AO Trbovlje), 5. Katarina Štremfelj (PK Škofja Loka); člani: 1. Matej Mejovšek (Šaleški AO), 2. Aljoša Grom (Veritas, AO Vrhnika), 3. Vili Guček (AO Trbovlje), 4. Urh Čehovin, 5. Stanko Židan (oba AO Matica), 6. Franci Jensterle, 7. Boris Novak (Oba AO Žiri), 8. Jure Golob (AO Rašica).
Končni vrstni red v DP , članice: 1. Martina Čufar (AO Mojstrana), 2. Metka Lukančič (AO Trbovlje), 3. Katarina Štremfelj, 4. Blaža Klemenčič (obe PK Škofja Loka), 5. Lenča Gradišar (ŠPO Tržič); mladinke: 1. Martina Čufar, 2. Katarina Štremfelj, 3. Blaža Klemenčič, 4. Lenča Gradišar, 5. Maja Šuštar (AO Kamnik); člani: 1. Aljoša Grom (Veritas, AO Vrhnika), 2. Matej Mejovšek (Šaleški AO),3. Vili Guček (AOTrbovlje), 4. Franci Jensterle (AO Žiri), 5. Urh Čehovin in Stanko Židan (oba Matica); mladinci: 1. Urh Čehovin, 2. Anže Šanca (ŠPO Radovljica), 3. Boris Novak (AO Žiri), 4. David Stepanjan (AO Kranj), 5. Aleš Strojan (PK Škofja Loka).

TOMO ČESEN

Do nesreče je prišlo nad najtežjim delom stene
Mariborska odprava na Anapurno III je dosegla višino 7000 m – Med sestopom je izginil Beno Dolinšek

Cilj letošnje 1. mariborske himalajske odprave je bila prvenstvena smer v južnem ostenju Anapurne III (7555 m). Poročali smo že, da je 14. oktobra med poskusom vzpona na vrh izginil Beno Dolinšek. Sedaj smo dobili tudi izčrpnejše poročilo o odpravi.
Vodja odprave je bil Boris Strmšek, člani pa: Samo Žnidaršič (namestnik vodje), Bojan Šparaš (zdravnik), Silvo Babič, Beno Dolinšek, Peter Ferk, Vlado Fras, Špela Hleb, Miroslav Kokol, Mitja Plohi, Miro Potisk (blagajnik) in Miran Zemljič, pridružil pa se jim je še alpinist iz Nemčije Josef Gartner. V bazni tabor so prispeli 21. septembra. Naslednji dan so začeli z delom na gori. Štiri dni kasneje so pod skalnim delom stene postavili prvi tabor (5100 m).
Nad njim se dviga 400 metrov visoka skalna stena. Preplezali so jo v trinajstih raztežajih. Težave so bile v okviru pete in šeste stopnje. Skala je bila krušljiva, nameščanje varovanja pa je bilo težavno. Za vzpon čez skalni del stene in nameščanje fiksnih vrvi so porabili 6 dni.
Čez dan je postalo v skalah tako vroče, da so plezali samo v majicah.

ANAPURNA III (7355 m) – Nedokončana mariborska smer z vrisanimi višinskimi tabori. (Foto: Boris Strmšek)

6. oktobra so Dolinšek, Plohl in Žnidaršič na višini 5750 metrov postavili drugi tabor. 9. 10. sta Ferk in Zemljič postavila tretji tabor (6600 m). Od tega mesta naprej niso več pričakovali posebnih tehničnih težav. Ker je imel Zemljič težave z višinsko boleznijo, sta naslednji dan sestopila. Za njima sta se do najvišjega tabora povzpela Beno Dolinšek in Mitja Plohi. Tja sta prišla 13. 10.
Naslednji dan je bilo – prvič odkar je bila odprava v bazi – bolj slabo vreme. Ker se je Plohl slabo počutil, se je Dolinšek odločil, da bo sam nadaljeval proti vrhu. Prvo radijsko zvezo z bazo je imel ob 8. uri, ko je po pobočju z naklonino 40 stopinj plezal proti vrhu. Naslednjič se je javil ob 11. uri z višine 6850 metrov. Povedal je, da je dosegel višino 7000 metrov in da sestopa v megli, vetru in rahlem sneženju. Zadnjič se je javil ob 15. uri. Bil je 6750 metrov visoko. Ker se je izgubil, se je moral še enkrat nekoliko povzpeti, da je spet prišel v pravo smer. Kasneje z njim niso več vzpostavili zveze, čeprav so celo popoldne in večer klicali iz baze in tabora 1.
Naslednji dan so opazili plezalca, ki sestopa iz tretjega tabora. Strmšek in Babič sta mu šla naproti in se malo pod dvojko srečala s Plohlom. Ker je močno pomrznil po rokah, sta mu pri sestopu pomagala. 16. 10. sta se Fras in Ferk povzpela do višine 6000 metrov, vendar pa nista našla nobenih sledov za Dolinškom. Naslednji dan sta sestopila s tabora 2 proti bazi, saj ni bilo nobenih možnosti več, da bi Dolinšek preživeli tri noči na prostem. Proti vrhu je namreč odšel brez spalne vreče, ponoči pa so temperature padle na -30 stopinj. Najverjetneje je zdrsnil v smeri ledenika pod JZ steno. Tam je bilo iskanje zaradi velikih razpok in nevarnosti plazov nemogoče.
Odprava je po nesreči končala s plezanjem in konec oktobra so bili že vsi člani v Katmanduju.

MIHA PETERNEL

Slovenski alpinizem 1995
Planinska zveza Slovenije (zasluga gre predvsem načelniku KOTG Tonetu Škarji) je te dni izdala enega od svojih doslej najbolj atraktivnih stenskih koledarjev. Izjemna velikost 48 cm x 68 cm, dognano oblikovanje (Jurij Kocbek) in kvaliteten tisk (Tiskarna Ljubljana) ter vsebinsko pestre fotografije bodo prav gotovo pritegnile vse, še posebej pa ljubitelje in simpatizerje alpinizma.
Sicer pa je že na naslovnici zapisana »ideja«: kar najbolj ilustrativno predstaviti slovenski alpinizem. Temu je posvečen tudi tekstovni del; na zadnji strani je celostranska tabela dosežkov naših himalajcev, vse prvenstvene smeri in pomembnejše ponovitve. Vsak mesec je predstavljen s štirimi fotografijami, veliko – npr. plezanje v El Capitanu – in tremi manjšimi, ki zaokrožijo podobo okolja.
Seveda tako delo ne more biti ceneno. Koledar je kar trikrat (in še malo čez) dražji od ostalih dveh (Slovenske gore in Tri dežele) istega založnika, stane namreč 1.900 SIT brez prometnega davka. Je pa lahko lepo darilo, tudi poslovno in za tujino, ki bo s svojim sporočilom še utrdil sloves našega alpinizma. Upajmo zato, da se bo s tem začeta serija tudi nadaljevala.

(F.S.)

ALPINISTIČNE NOVICE

Zbor načelnikov
Zbor načelnikov alpinističnih odsekov in klubov bo v petek, 25. t.m. ob 18. uri v Kamniški Bistrici. Na njem bo Komisija za alpinizem podala poročilo o delu v letu 1994 in predstavila plan dela za naslednje leto. Na Zboru bodo tudi volitve v organe Komisije za alpinizem.

(M. P.)

Predavanje o varnosti v gorah
PD Domžale in knjižnica Domžale vabita na predavanje o varnosti v gorah, ki ga bo imel inštruktor Gorske reševalne službe Boris Mlekuž. Predavanje bo v četrtek, 24. t.m. ob 18. uri v prostorih domžalske knjižnice.

(M. P.)

Kategorizacija vrhunskih alpinistov
Alpinisti, ki so v tem letu opravili vrhunske vzpone in želijo biti kategorizirani, morajo poročilo o opravljenih vzponih poslati na PZS do 10. decembra (s pripisom: Za kategorizacijo). Nove obrazce za poročila ter veljavne pogoje za kategorizacijo bo KA poslala vsem AO in AK.

(M. P.)

Smučarska odprava na Aconcaguo
Jutri bo odpotovala v Argentino tričlanska smučarska odprava. Njeni člani so Urban Golob (AO Matica), Janko Meglič in Iztok Tomazin (oba AO Tržič). Glavni cilj odprave je smučanje z vrha Aconcague (6990 m) po Direktni varianti Poljske smeri. Člani odprave so v literaturi zasledili le en smučarski spust z vrha – l. 1992 se je ameriški alpinist s snežno desko spustil po Poljski smeri. Če bodo vremenske razmere ugodne, se bo po smučanju Tomazin še enkrat skušal povzpeti na vrh in leteti z njega z jadralnim padalom.
Golob in Tomazin nameravata že naslednje poletje oditi na še eno odpravo, ki si je za cilj zadala spust s smučmi z vrha Gašebruma II (8035 m).

(M. P.)

Dve novi v Kužlju
V Kužlju, 100 do 200 metrov visoki steni nad dolino Kolpe so kranjski alpinisti splezali dve novi smeri. Obe potekata v desnem delu stene. Igor Mlinar in Janez Velikanje sta desno od smeri Marjan-Marko po lepih ploščah splezala smer Štefana in Bertolin (V+/IV, 150 m). V njej so ostali trije klini. Še desno od njiju pa sta Suzana Gorjup in Viktor Relja preplezala Čalapinko (VI+/V, 130 m). V njej težave v prvih štirih raztežajih ne padejo pod peto stopnjo. Na vstopu sta pustila en klin, višje pa nobenega več.

(M. P.)

Vaja gorskih reševalcev
Ljubljanska postaja Gorske reševalne službe je imela v nedeljo 13. t.m. vajo v okviru rednega izpopolnjevanja in obnavljanja znanja. V navpični steni pri vasi Šembije pri Ilirski Bistrici so vadili reševanje ponesrečenca z gorskim nosili. Poleg tega so na več točkah vadili vrvno tehniko in spoznavali nova transportna sredstva. Vodja vaje je bil Jošt Razinger. Udeležilo se je 53 reševalcev, od tega 5 iz ilirskobistriške reševalne skupine.

(M. P.)

Karta in vodnik
Planinska založba je že dala na tržišče, ne pa tudi uradno predstavila, novo (3. popravljeno izdajo »Vodnika po planinskih postojankah v Sloveniji« avtorja Jožeta Dobnika. Karta »Bohinj 1:25.000« pa je sploh nova. Nadomestila naj bi karto enakega imena (bilo je osem natisov), ki je bila v merilu 1:20.000. Škoda, da je premajhna, da prikazuje le del Bohinja in da je cena izven vseh meril: brez prometnega davka stane reci in piši 950 SIT! Cena vodnika je na ravni podobnih edicij, brez davka 1.900 SIT.

(F.S.)

Tečaj za PLV MDO Ljubljana
Po programu KVIZ PZS prireja MDO Ljubljana tečaj za planinske vodnike, ki je namenjen vsem, ki v okviru svojih PD podobnega izobraževanja nimajo organiziranega. Stroške tečaja v celoti krije PD ali posameznik, prijavljeni pa morajo izpolnjevati tudi osnovne pogoje za udeležbo na tečaju – da imajo v zadnjih petih letih opravljenih vsaj 20 tur po zahtevnih in zelo zahtevnih poteh. Prijave sprejemajo še ta teden na naslov MDO Ljubljana, Dvoražakova 9, informacije pa posreduje Marinka Koželj – Stepic, tel.: 061 161-17-46 v večernih urah ali Mladen Soklič, tel.:061 127-28-21, prav tako v večernih urah. Prijavljeni bodo dobili na domači naslov, ki ga morajo navesti ob plačilu akontacije 3.000 tolarjev, obvestilo o datumu in kraju poizkusne ture. Obvestilo bodo prejeli do 25. t.m., na prvem srečanju pa se bodo dogovorili tudi o stroških in podrobnostih poteka tečaja.

(S. D.)

Napiši komentar

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja