VSEBINA
2 Bine MLAČ Prvih petnajst let
3 Bine MLAČ Paula Wiesinger
7 Miro ŠTEBE Odprave je treba doživljati v celoti (I. del)
11 Miha KAJZELJ Lahka pot do uspeha
13 Vili GUČEK Plezanje v Angliji
14 Matej MEJOVŠEK Športna vadba za povečanje največje moči upogibalk prstov z izometrično metodo
16 pripravila Urban GOLOB in Miha PETERNEL Drobne novice od vsepovsod
17 Tone GOLNAR Novosti iz ENSE
24 Marjan KORDAŠ O preživetju človeka v nekaterih izrednih razmerah
26 Izposojeni članek – Dognanja športne prehrane
26 Matjaž WIEGELE Prispevek k slovenski blaznosti
27 pripravila Urban GOLOB in Miha PETERNEL Drobne novice od vsepovsod
28 pisma so poslali: Matjaž WIEGELE Erik ŠVAB iz Trsta in Miha PETERNEL
Problematika plezanja v osapskih stenah
30 Milenko ARNEJŠEK – PRLE Oltarček
31 Grega KRESAL Loška stena in njen Bavh – Zimsko poletni utrinki
31 pripravila Urban GOLOB in Miha PETERNEL Drobne novice od vsepovsod
32 Grega KRESAL Loška stena – Bavh: Bitka za neznano
33 Miha KAJZELJ Triglav – Gorenjski turnc: Na drugi strani časa
34 Tomaž HUMAR Štruca: Jagenjčki
35 Marko PREZELJ Vežica – V stena: Mojzesova smer
36 Bojan POČKAR Breithom-W: Karantanska smer in Črni panter
37 pripravila Urban GOLOB in Miha PETERNEL Drobne novice od vsepovsod
38 France MALEŠIČ Kronika smrtnih nesreč v gorah- 1961-1966
PRVIH PETNAJST LET
Prihajajo resni časi.
Nam, ki se bomo ponovno mučili,
bo lažje kot tistim, ki se jim bo to zgodilo prvič.
Ne izgubite upanja vpamet.
Prosim pametne in poštene, naj ne izgube upanja.
Za vsak slučaj.
Kajti nihče drug nam ne bo pomagal.
Čas res hitro teče. Tik tak in Razgledi so postali stari 15 let. Letopisci in drugi obujevalci preteklih dni sicer imajo raje okrogle letnice, kot se takim dogodkom uradno reče, vendar tudi naša napol okrogla ni zanemarljiva. Preživeli smo jih. Kajti vse, kar nas v bodoče čaka, bo imelo poudarek na preživetju. Pa ne samo na planetu Zemlja. Nekaj jih bo preživetje drugih opazovalo zgolj od daleč, v mehkih foteljih in pred TV, v hitrem avtomobilu s katalizatorjem ali na Sejšelskih otokih. Kajti tudi prosti čas je treba znati preživeti. Seveda takrat, ko se ne ubadamo s preživetjem.
Kakorkoli že, zapustimo te nevesele teme in se raje ozrimo nazaj, ker nam to bolj leži. Torej takem »nazaj«, ki mu izkušeni govorci s ponosom rečejo prehojena pot. Lahko pa so spomini na slavne dneve, »ko smo se mi, ne pa vi«, borili z mlini na veter, upravnim odborom, nazadnjaki, vetrnjaki, manijaki itn.
Seveda se ob vsem povedanem mimogrede komu zareče in se vpraša, kaj se je v teh 15 letih tako pomembnega zgodilo. Resnici na ljubo nič prevratnega, enkratnega ali neponovljivega. Tedanji najboljši so se preselili v zgodovino in se jih še komaj spominjamo. Vmesni najboljši so z eno nogo v zgodovini z eno pa v tujini, kar po svoje tudi ni slabo. Za mlade, zagnane in neugnane, ki sodijo med današnje, pa je vse samo še vprašanje časa. In kar je najhuje, alpinizem ima prav tako kot politika svoje velike in male dneve. Tu in tam se pleza. Tu in tam se vrine še kakšen soparen, pritlehen dan, ko je vse na psu. Življenje na psu pa ni mačji kašelj pravi znan humorist. Poleg teh prepadnih stranpoti, ki jih vsiljujeta življenje in neuničljivi prodajalci megle, ima vsak alpinizem tudi svoje velike, male, nizke in visoke alpiniste. Veliki včasih postanejo mali, nizki se visoko povzpnejo, mali velikim ne dajo dihati, veliki posežejo po nizkih udarcih itn. Žal častitljiva gospa Zgodovina nima časa, da bi se ukvarjala s takimi malenkostmi, še manj pa z alpinisti, čeprav so v redovalnici pod črko a. Ker zadnja desetletja vse bolj globoko spi in se izgublja, zlasti ko je budna, se ji nemalokrat približa kakšna inačica novodobnega Nerona. Ko vidi njeno brezupno stanje, saj si tudi v palači OZN z njo ne morejo pomagati, brez pomislekov ubere svoja požigalska pota. Kapitalni oziroma dobro rejeni gosaki iz omenjene 45. nadstropne palače, ki stoji na vzhodni obali, pa nič.
Kmalu bo luč sveta zagledala 50. številka Razgledov. Do takrat pa bi se lahko lotili vsaj treh stvari. Prva zadeva našo neučinkovito informacijsko plat. Navzven in navznoter. Zakaj ne bi napihnjenim kukavičjim ali prepeličjim informativnim jajčkom drugih športnih zvrsti primaknili še naša, nojeva? Pokojni kanadski popsociolog McLuhan je venomer ponavljal, da brez nesramnih junakov in zvedavih otrok ni prave informacijske družbe.
Druga zadeva so naše javne zdrahe in prepiri. Res je, da se nikdar nismo ljubili in da se ne ljubimo, ker smo pač taki, kot smo, in zato nam ni pomoči. Zavist, zloba, nestrpnost in osiranje so žal stalnice na eni in drugi obali Save, Drave in Soče. To je naš način življenja tudi na obalah malo večjih mlakuž. Menda od takrat, ko je Praslovan s tremi zalimi mladenkami preplaval tisto divjo reko. Tisoč kilometrov južneje in tisoč let pozneje, ko se je dodobra razmnožil, saj so bili razlogi »otipljivi« in kajpada utrudljivi, je dr. Trstenjak njegovo pleme uvrstil v »mejni narod«. Morda pa smo potomci Venetov ali česa podobnega z dvosmernim poreklom. Nekaj takega kot podalpske gobe s podzemnimi miceliji. A vseeno, kakršnikoli smo že, priključimo se akciji -10 % zdrah in prepirov. Vsaj deklarativno. Velike, a prazne besede tudi dobro denejo.
Glede dobrih namenov obrniti nov zeleni list v zelenem letu, ki nezaupljivo trka na naša vrata, češ vse skupaj je ena velika potegavščina zelenih, pa še to: vsak (ne)registriran alpinist, pripravnik ali tečajnik naj bi vsaj enkrat v življenju z gora prinesel kakšno veliko vrečo smeti, ki jo je nabral sam, s svojimi rokami. Vsak, ki to stori, naj nam javi, da ga v AR in KA posebej registriramo. Brez heca. Cela stran je že rezervirana in to čisto zares (op. pripišite kraj, kjer ste smeti pobirali). Kar se tiče športnih plezalcev in čistih plezališč pa bi se veljalo demokratično zmeniti: nedotaknjeno, a dosegljivo z dvema prstoma odnesite s sabo. Ni težko. Tudi vrečka za magnezijo pride prav. Pri malem se vse začne. In konča.
Urednik
Naslovna stran: Južna stena Cerro Toreja. Foto: Miha Praprotnik
Interno glasih slovenskih alpinistov in športnih plezalcev.
Izdaja Komisija za alpinizem pri PZS, Dvoržakova 9, Ljubljana.
To številko so uredili člani uredništva AR: Bine Mlač (glavni in odgovorni urednik), France Malešič, Nada Mlač in Mojmir Štangelj (DTP), Milenko Arnejšek, Breda Činč – Juhant, Dare Juharti, Aleš Lipnik in Miro Štebe (člani);
in drugi sodelavci: Urban Golob, Tone Golnar, Vili Guček, Tomaž Humar, Miha Kajzelj, Marjan Kordaš, Grega Kresal, Matej Mejovšek, Miha Peternel, Bojan Počkar, Marko Prezelj, Erik Švab in Matjaž Wiegele.
Tiskarna: miGraf Grafične storitve Parmova 33 Ljubljana
