Alpinistične novice 47/1990

V športnem plezanju odslej odločanje na širših temeljih

V Innsbrucku je bil sestanek CEC UIAA, ki se ga je udeležil predsed­nik JUSPEK Ivica Piljič – Ostra kontrola kvalitete tekmovanj
LJUBLJANA – Na nedavnem sestanku CEC UIAA v Innsbrucku, ki se ga je udeležil predsednik JUSPEK Ivica Piljič, so ugotovili, da je treba vzpostaviti nove, nezmonopolizirane odnose znotraj CEC. Do sedaj je vse odločitve sugerirala le Francija, druge države pa na to sploh niso imele vpliva. O novem modelu CEC in CICE UIAA pa se bodo pogovarjali in odločali na naslednjem sestanku, v začetku januarja prihodnjega leta.
Letošnjega sestanka CEC UIAA so se udeležili delegati iz Španije, Franci­je, Italije, Švice, Nemčije, Avstrije, Bolgarije, Anglije, ZDA, Jugoslavije, Češkoslovaške, Poljske in ASCI. Na začetku so predstavniki avstrijske televizije obrazložili svoj koncept spre­memb fiziognomije tekem v športnem plezanju in njihovih pravil iz aspekta večje dinamičnosti in pristopnosti medijem. Televizijce motijo predolgi od­mori med tekmo, ko se nič ne dogaja, predvsem odmori za merjenje višine, zamude pri objavi rezultatov. Tudi plezalčev čas za ogled smeri je pre­dolg, a to se da na TV zapolniti s po­datki o tekmovalcu. Za TV so zelo pomembne barve in konfiguracija ste­ne, zato je pri pripravi konstrukcije potrebno misliti tudi na zahteve sne­malcev. Iz njihovega stališča čas ple­zanja enega plezalca ne bi smel prese­či šestih minut, zanimiv pa je le nepo­sreden prenos, saj je le tako rentabi­len na TV in sponzorje.
Tudi superfinale televiziji ne ustre­za, ker občutno podaljša prenos. Bolj zanimive so tekme za svetovni pokal, kot prvenstva masters, sicer pa je tako tudi v drugih športih. Vse te predloge in ugotovitve so delegati kasneje upoštevali pri odločitvah o spremembah pravil na tekmah v športnem plezanju.
Razvila se je mučna razprava v zve­zi z ASCI, ki je prek UIAA dobila status opazovalca in na ta način tudi možnost glasovanja. Delegati CEC so se z glasovanjem odločili proti glasu ASCI v CEC.
UIAA bo izdala internacionalne kartice plezalcev. Le-te pa bodo izpol­njevale in izdale plezalcu matične fe­deracije, če bo plezalec poskrbel za potrdilo o zavarovanju in dobrem zdravstvenem stanju. Dokončno so iz­popolnili tudi dokument o dopingu.
Tekme v hitrostnem plezanju naj v svetovnem pokalu ukinejo, ostale naj bi le kot ekshibicijski program.
Vedno večji problem so odprta pr­venstva (open), zaradi prevelikega števila tekmovalcev. Delegati so spre­jeli novo pravilo, po katerem se na tekmo lahko prijavijo trije moški in dve ženski iz vsake države, internaci­onalna serija naj bi štela deset moških in šest žensk, za »open« prvenstvo pa se lahko prijavi po pet tekmovalcev, plus dodatni seznam in 20 domačih tekmovalcev. Internacionalna serija ne velja vse leto, temveč se spreminja po vsaki tekmi glede na kvaliteto. Na dodatni seznam bodo po kvaliteti iz­brani tekmovalci katerekoli države. S tem bodo zapolnili mesta držav, ki ne bodo izpolnile maksimuma.
Kvaliteta organizacije tekem bo od­slej ostro kontrolirana, saj so inciden­ti, ki so jim bili lahko priča letošnji udeleženci tekme v ZDA, nedopust­ni. Za prve kontrolorje so postavili delegate CEC in vsak naj bi v matični deželi skrbel za dobro organizacijo tekmovanj.
Jasna so tudi odločila za prvo urad­no svetovno prvenstvo. Udeležilo se ga bo lahko po osem moških in šest žensk iz vsake države. Deset moških in šest žensk naj bi štela internacional­na serija, izbor pa bo znan mesec dni pred prvenstvom. Za osem finalistov in šest finalistk bosta pripravljeni po dve smeri, in sicer ena za plezanje na pogled, drugo pa bodo tekmovalci že prej naštudirali.
Tudi pravilo D 5 so delno spremeni­li in dopolnili. Gre za način merjenja najvišje dosežene točke v primeru skokov. Delegati so z novim pravilom močno olajšali delo sodnikom in me­rilcem višine, predvsem pa se tekma ne bo vlekla. Po skoku tekmovalca bo enostavno merjena višina naslednjega naj bližjega oprimka nad točko dotika, od te višine pa bodo odšteli 5 cm.
V primerih, da pride do enakih rezul­tatov, se odslej za končno uvrstitev upoštevajo tudi višine dosežene v kva­lifikacijah.

NUŠA ROMIH

OD TOD IN TAM

Alpinistična šola BiH
Oktobra so v Bosni in Hercegovini pripravili republiško AŠ, ki jo je obi­skovalo 30 tečajnikov, 10 v nadalje­valnem delu, drugi so bili začetniški. Čeprav je trajala le štiri vikende, bo zapolnila prenekatero vrzel. Mladi, pa tudi novinci, so se srečevali s sta­rejšimi, izkušenejšimi, imeli so spre­jem med pripravnike in alpinistične izpite, pa tudi tekmovanje v plezanju (prišli so tudi tekmovalci iz drugih republik!), tretje v njihovi republiki. Alpinistično šolo je vodil Rašid Mulahusič, njegov namestnik je bil načel­nik KA Edin Durmo, inštruktorji pa registrirani alpinisti iz raznih krajev BiH.

Sledi, glasilo PD Dr. Gorazd Zavrnik

Planinsko društvo Medicinske fa­kultete, PD Dr. Gorazd Zavrnik, je izdalo že 13. številko svojega glasila Sledi. Velikega formata in enotnega ovitka ter lepo oblikovan računalniški izpis, brez fotografij in druge grafične opreme. Poudarek je torej na vsebini in tako je pravzaprav tudi prav.
Ob razmišljajočem uvodniku so­urednika (drugi je Lovro Stanovnik) Marjana Kordaša, Dan spominov na Mali planini je tretjina glasila posve­čena opisu štirih plezalnih poti, na Košutnikov Turn, Veliko Babo, Krn in Triglav. Njih avtor je Andrej Maše­ra, ki že za bližnjo prihodnost obljub­lja tudi poseben vodnik po tovrstnih poteh (znanih tudi kot »ferate«).
V nadaljevanju je poučen sestavek Kaj, če te piči kača?, ki je nastal po predavanju Andreja Barage in sila ak­tualen Gorsko kolo: da ali ne?

Ekološki glasnik
Slobodan Žalica, načelnik komisije za varstvo narave pri PD Bjelašnica v Sarajevu, ki javnost redno obvešča o hudih posegih v gozdove Bjelašnice in Igmana, nas je med drugim opozo­ril tudi na pričetek izhajanja glasila Ekološki glasnik. Doslej sta izšli dve (je dvomesečnik) številki, ki imata po 76 strani velikega formata (23 cm x 19,5 cm), številne barvne reproduk­cije in veliko zanimivega ter pomemb­nega teksta. Izdaja (je tudi glavni urednik) dr. Ante Pelivan, Donja Lomnica, Duga cesta 59, 41410 Veli­ka Gorica. Letna naročnina je 210 din, za tujino dvojna, posamezni zve­zek pa stane 50 din.
V prvih dveh številkah sta nosilni temi (ne)prilike v narodnem parku Krka in Kornati. Ne manjka zanimi­vih rubrik, razlaga pojma ekologija (v nadaljevanju) … Med sodelavci so ljubitelji narave in ekologi iz skoraj vseh naših republik in – kot je zapisal urednik – njih imena so jamstvo kva­litete našega glasila.

F. S

Predavanje o društvenih izletih
PD Nova Gorica začenja novo seri­jo tradicionalnih predavanj iz planin­skega in alpinističnega sveta 20. t. m. v mali dvorani kulturnega doma v Novi Gorici bo Bogdan Zoratti ob 250 barvnih diapozitivih obudil spo­mine na letošnja klubska izleta. Pre­davanje se bo začelo ob 19. uri?

V Cankarjevem domu ob predavanju tudi knjiga
LJUBLJANA – v sredo, 21. t.m., ob 19. uri bo Tomo Česen predaval v veliki dvorani Can­karjevega doma v Ljubljani. Spo­red je znan: računalniško vodena multivizija s štirimi projektorji, v kateri bo predstavljena njegova razvojna pot in 16 mm film o Lotseju.
Na predavanju bo v CD na vo­ljo tudi njegova knjiga z naslovom SAM in jo bodo obiskovalci seve­da lahko kupili (cena 450 din). Ob tej priložnosti bo Tomo Česen svoje knjige tudi podpisoval.
Sredino predavanje je praktič­no razprodano, zato se je CD od­ločil za ponovitev predavanja, ki bo prav tako v veliki dvorani, in sicer 11. decembra ob 19. uri. Vstopnice so že na voljo pri blagajni CD.

PREJELI SMO

Zaslugo za uspel vzpon na Everest ima v prvi vrsti SPD Trst
Potem ko si se, kot pobudnik večnarodne uspele odprave na najvišjo goro sveta: Everest, dolge mesece prizade­val, izpolnjeval prošnje in v raznih uradih moledoval finančna sredstva za tak podvig ter dan za dnem prepričeval možne sponzorje o pomembnosti mednarodne odprave v okviru Skup­nosti Alpe Jadran, te hudo prizadene­jo izjave udeleženke Marije Štremfelj, 13. pristopnice na Everest, da so člani iz Italije povabili Kranjčana Jamnika za vodjo odprave in da so, prav tako Italijani, priskrbeli vrhunsko opremo (Ponedeljkov pogovor »Vsi štirje v stene« v Delu 12. novembra). Prizadene te tudi pisanje mariborskega Večera 7. novembra, da je »tri­članska slovenska alpinistična odpra­va osvajala najvišjo goro sveta, trije njeni člani pa stopili na njen vrh 7. oktobra.
Povedal sem, da sem globoko priza­det in razočaran za take izjave in tako pisanje, ker bi se morali udeleženci odprave iz Slovenije dobro zavedati, in to tudi povedati, da je pobudnik te odprave bilo Slovensko planinsko društvo v Trstu, ki je že pred dvema letoma dobilo dovoljenje za pristop na Everest.
Zavedajoč se, da s svojimi alpini­stičnimi močmi ne bi mogel izpeljati takega zahtevnega podviga, je odbor Slovenskega planinskega društva v Trstu prišel do zamisli, da pobudo razširi na širše alpinistične kroge v Furlaniji Julijski krajini, na Južnem Tirolskem, Lombardiji, Koroški in Sloveniji in sestavi mednarodno alpi­nistično odpravo, ki naj bi šla na pot kot odprava Alpe Jadran, v počastitev desetletnice te delovne skupnosti, pri čemer naj bi bila glavni pokrovitelj odprave Avtonomna dežela Furlanija Julijska krajina!
V odpravo je Slovensko planinsko društvo v Trstu zato povabilo furlan­ske predstavnike, dva italijanska alpi­nista iz Trsta, predstavnika iz Lom­bardije, člana znamenite alpinistične skupine »Ragni di Lecco« , v sami od­pravi pa so sodelovali štirje predstav­niki Slovenskega planinskega društva v Trstu. V odpravo smo povabili še južnotirolska alpinista Kammerlanderja in Muschlechtnerja, ki pa sta iz osebnih razlogov vabilo odklonila. Za sodelovanje je Slovensko planinsko društvo v Trstu zaprosilo Planinsko zvezo Slovenije oziroma Komisijo za odprave v tuja gorstva, ki je s svoje strani rade volje pristala in odločilno prispevala za uspeh odprave s stro­kovnimi nasveti in z udeležbo vrhun­skih alpinistov s himalajskimi izkuš­njami.
Odprava na Everest torej ni bila izključno slovenska, temveč večnarodna in se je tudi zato imenovala »Alpe Adria Sagarmatha Expedition 1990«. Za pripravo odprave je zato Slovensko planinsko društvo v Trstu nosilo pretežno največje finančno in delno organizacijsko breme, saj je tu­di opremo v večji meri nabavilo v Ita­liji, in se še danes ubada z zbiranjem manjkajočih sredstev za kritje še od­prtih računov.
Nekaj zasluge za uspeh odprave ima nedvomno Slovensko planinsko društvo v Trstu. Vrh Everesta so do­segli zakonca Štremfelj in Janez Je­glič. Splet okoliščin, vreme, slabo po­čutje in močan veter so preprečili vzpon Lorenzu Mazzoleniju iz Lom­bardije in našemu članu Davorju Žu­pančiču. Kljub temu je uspeh vseka­kor velik in v Trstu smo vsi zamejski Slovenci ponosni, da smo z našimi skromnimi močmi izpeljali ta izreden podvig, pri čemer velja predvsem po­udariti, da je Slovensko planinsko društvo v Trstu odločilno pripomoglo k osvojitvi dveh rekordov: Štremfljeva, prva Jugoslovanka in z možem Andrejem prvi zakonski par na Everestu.
Toliko v pojasnilo in dopolnilo iz­krivljenih izjav in pisanja v matičnem tisku, da bo slovenska javnost pravil­no obveščena o dejanskem poteku do­godkov in priprav za uspel podvig na Everest.

Lojze Abram, predsednik Slovenskega planinskega društva v Trstu

ALPINISTIČNE NOVICE

Alf v Dolžanovi soteski
Aljaž Anderle (AO Tržič), je 14. 10. preplezal 8 m dolgo ploščo, v kate­ri sta zavrtana dva svedrovca. Nova smer ima oceno VIII.

Predavanje v Domžalah
V ponedeljek, 26. t.m. bo v novi domžalski kinodvorani predavanje z diapozitivi o odpravah Bhagirati III, zahodna stena in Alpe-Adria, Everest 90. Vstopnice si lahko priskrbite uro pred pričetkom, ki bo ob 19. uri. Predavala bosta člana obeh uspešnih odprav: Silvo Karo in Janez Jeglič.

Sedaj tudi Tajvan
Pogosto pravimo: našega človeka lahko srečaš povsod. In ker je doma (tudi) v gorskem svetu, se le-temu ne izogiba tudi na tujem. Ivan Rudolf, ki že nekaj časa živi in dela v Singapuru, je oktobra službeno obiskal Tajvan (uradno Republika Kitajska). Ob tej priložnosti je opravil tudi (morda celo naš prvi?) pristop na najvišji vrh drža­ve Yu San ali Žadovo goro (tudi Mt. Morrison, 3997 m). Do višine 2700 m so se pripeljali, na 3520 m pa je zadnja koča. Vzpon ni prezahteven in pot je zavarovana (pred padajočim kamenjem npr. kar z žično mrežo), mestoma pa kar precej krušljiva.
Žadova gora je, tako kot Front Pe­ak (3728 m) in Nort Peak (3920 m), ki ju je obiskal naslednje dni, v narod­nem parku kakih 400 km severno od glavnega mesta otoka. Gorstvo, ki je v subtropskem pasu je poraščeno do 3600 m visoko, ima številne tritisočake in planinsko dobro obdelano, tudi obiskovalcev ne manjka. Nenavadno za svetovnega popotnika pa je bilo, da si je moral pred obiskom gora pridobi­ti policijsko dovoljenje; odnosi s Ki­tajsko le še niso normalizirani.

F. S.

Urnik plezanja v Domžalah
Umetna stena je plezalcem na voljo vsak dan od 7. do 21. ure. Izjema so le torki, ko boste lahko plezali le do 20. ure, pa dnevi, ko so v dvorani pred­stave. Popoln urnik si lahko ogledate na oglasni deski v dvorani, vstopnina pa še vnaprej ostaja 30 din. Člani AO Domžale naprošajo vse plezalce, naj se v dvorani zadržujejo za črto in ne raznašajo miz, stolov in blazin, ker s tem ovirajo druge uporabnike pro­stora. Vse informacije lahko dobite tudi po telefonu: (061) 721-015 (Hala komunalnega centra).

N. R.

Terra Mystica
Danes ob 19. uri bo v Srednji dvo­rani Cankarjevega doma spet zanimi­va »multivizija«. Bogdan Kladnik bo s štirimi projektorji in magnetofonom predstavil del svojih videnj narave -TERRA MYSTIKA. Posnetki so nastali med prvimi spusti po koritih Mlinarice in Ribnice, po Globoških slapovih, med plavanjem po koritih Mostnice, Učje in Soče ter ob obiskih Krasa.

Gangapurna
Na Gangapurno (7455 m), himalaj­ski vršac v pogorju Anapurn, v zahod­nem Nepalu, vežejo naše alpiniste pri­jetni spomini: dvakrat so jo obiskali, obakrat uspešno in v njenem ostenju imamo dva prvenstva vzpona. Zadnji »obisk« je lani jeseni opravila odprava AO Ravne, v kateri so bili: Andrej Gradišnik (26), Rok Kolar (30), Edi Krebs (30), Stanko Mihev (32) in Franc Pušnik (33), vodja. 29. avgusta sta Kolar in Mihev začela vzpon prek severne stene Gangapurne in ga (po enem dnevu čakanja na izboljšanje vremena) dva dni kasneje tudi uspeš­no zaključila. Novo – Direktno smer so ocenili TD ali V, 55-66°, 400 m in – v krhkem ledu – 65-75°, 1200 m. Lani so bili najboljša športna ekipa Koroške, anketa med alpinisti jih je uvrstila na, tretje mesto (za Kumbakarno in Šiša Pangmo) in dobili so posebni priznanji PZS ter TZKO Ravne.
Odprava je svoj dosežek sedaj do­polnila še z lično brošuro »Alpinistič­na odprava GANGAPURNA 1989«, za katero je naslovnico pripravil prof. Stanko Lodrant. Tri (nalepljene) črnobele fotografije, nekaj risb in vinjet ter 15 strani teksta (A5), dovolj, da dobimo najpomembnejše podatke, ne le o odpravi in gori, temveč tudi o lju­deh pod njo.

FRANCI SAVENC

Kdo vse je prispeval k uspehu odprave Alpe-Adria
Uspešna mednarodna odprava Alpe-Adria Sagarmatha 90, ki sta jo organizirala Slovensko planin­sko društvo iz Trsta in KOTG pri PZS in v kateri so sodelovali alpi­nisti iz Slovenije in Italije je po zadnjem obračunu vodje Tomaža Jamnika stala 143.000 dolarjev. Od tega so bili stroški v Nepalu 64.000 dolarjev (ministrstvu je ostalo dobrih 10.000 — taksa za vrhova ter sprememba smeri). Republika Slovenija je pri celot­nem projektu sodelovala s približ­no 25 odstotki finančne konstruk­cije. Glavni sponzorji v Italiji so bili Dežela Furlanija Julijska kra­jina, ki je prispevala velik delež sredstev, Zavarovalnica Noricum, Tržaška kreditna banka Trst ter Delavska zadruga Emilia Ro­magna Veneto.
Sloveniji je sodelovalo kar 38 sponzorjev. Najpomembnejši med njimi so bili Color Medvode, Zdravilišče Rogaška Slatina, Induplati Jarše, SCT Ljubljana in Elektro Gorenjska. S kvalitetno hrano pa so odpravo oskrbeli Ži­to, Kolinska, Emona, Mercator (vse Ljubljana) in Droga Por­torož.

Leave a Reply

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja