Alpinistične novice 47/1988

Slabe v Mišji peči splezal najtežjo smer v Sloveniji

Svojo najnovejšo smer je ocenil z 8b ali X – V Mišji peči pa pripravlja še težjo – Plezalne tekme vse bliže
O izvrstnem plezalcu Tadeju Slabetu, članu ljub­ljanske Matice in tehničnemu svetovalcu tržaške športne trgovine Avventura, smo v zadnjem času slišali večinoma le v zvezi z našimi ali tujimi plezalnimi tekmovanji. Slabe se je res precej posvečal premagovanju nekoliko lažjih smeri na pogled, vendar ni zanemaril tudi študijev smeri z najvišjo oceno. Eno teh – v Mišji peči – je Slabe prejšnji teden speljal tudi do konca.

DOKAZAL KAKOVOST – Tadej Slabe v steni.

Plezališče Mišja peč, znano tudi pod imenom Mali Osp pri vasici Osp na Primorskem, ima po mnenju plezalskih poznaval­cev priložnost, da se razvije v eno od najbolj plezalnih sre­dišč daleč naokoli. Poleg ugodne, lege (in kratkega dostopa) so, tamkajšnje skale zelo primerne za zares najtežje smeri, tudi ta­ke, ki bi že utegnile preseči ma­gično mejo – X. stopnjo. Sem zelo radi zahajajo tudi Italijani, med redne domače goste Mišje peči pa sodi tudi Tadej Slabe, ki je nasploh znan, da se rad po­sveča dolgotrajnemu in naporne­mu študiju ekstremno težkih smeri. Konec lanskega leta si je zamislil smer, katere ključni del poteka po previsni, skoraj po­vsem gladki plošči desno od Preobrazbe (IX+), katere avtor je Srečo Rehberger. To je (s po­močjo Kranjskogorca Matjaža Ravherkarja) tudi opremil s pe­timi svedrovci (z velikimi ušesi). Zanimivo je, da sta v plošči – le-ta je v zadnji tretjini smeri – tudi dva stara klina. Tod na­mreč poteka tudi tehnična smer Lastovka. V novi Slabetovi sme­ri, ki je vseskozi zelo previsna, je najprej kakih 15 metrov soraz­merno dobro razčlenjene, zasigane skale; nekaj metrov je tudi skupnih s Preobrazbo, pod majhno streho pa Preobrazba zavije na levo, Slabetova smer pa naravnost navzgor čez ploščo. »Plezal sem natanko v smeri sve­drovcev, vendar bom potek še dodatno označil s pikami, ker so ti moji klini dosegljivi iz Preo­brazbe«, pravi Tadej Slabe. Res­no je smer naskakoval že lansko jesen, potem je prišla letos vmes Avstralija, poleti pa je bilo zara­di vročine nemogoče plezati, kajti v tistih 6 metrih plošče na koncu smeri, ni niti ene prilož­nosti, da bi roko pomočil v mag­nezijo. Zgovoren je tudi poda­tek, da v tem delu smeri, enkrat samkrat lahko sprostiš levo roko – ko vpneš vrv. Takšne težave zahtevajo tudi poseben način plezanja; izredno natančno giba­nje, zelo hitre preprijeme in tež­ke podprijeme, ključnega pome­na, zlasti v zadnji tretjini smeri pa je zbranost. »Na Šancah sem posebej za to priložnost intenziv­no vadil samo določene prijeme. Zadnje mesece sem trdo treniral in zelo pogosto zahajal v Mišjo peč, tako da niti natanko ne vem, kolikokrat sem vstopil v smer. Mimo pa lahko rečem, da česa tako težkega še nisem plezal in menim, da je to doslej najtežja smer v Sloveniji,« pravi Tadej Slabe. Smer je z 20 metri sorazmerno dolga, zanjo pa predlaga (francosko) oceno 8b, kar naj bi nekako ustrezalo čisti desetki po UIAA lestvici. Tadej vztraja naj smer obdrži delovno ime, ki (morda prav zaradi od­pora do poplave raznih filozof­skih, hipijevskih imen, tujk…) zveni precej izvirno, ljudsko – to je Klobasa.
Slabe se precej časa ukvarja tudi z drugo, še težjo smerjo v Mišji peči. Gre za velik spod­mol; kakih 15 metrov strehe. O njej ne govori veliko, čeprav lahko domnevamo, da bo še tež­ja, menda celo z oceno, ki ji bo, poleg (rimske) desetke, tokrat na desni zapisana še kakšna enica. Kdor pozna Tadeja Slabeta, njegovo neomajno voljo, ve, da ne bo ostal predolgo v negoto­vosti.
Ta čas so oči našega odličnega in tudi v tujini uveljavljenega plezalca uprte na bližnja tekmo­vanja. V prvih tednih prihodnje­ga leta bo že prvo tekmovanje za svetovni pokal v Angliji. Veliko pozornosti pa bo namenil tudi bližajočim se domačim tekmova­njem.

Matej Šurc

Adams Carter na obisku v Ljubljani
Pretekli torek je na krajši zasebni obisk pripotoval v Ljubljano urednik American Alpin Journala Adams Carter. Ob tej prilož­nosti mu je predsednik Planinske zve­ze Slovenije Marjan Oblak predal naj­višje priznanje slovenske planinske organizacije – zlati znak PZS. Adams Carter si je priznanje zaradi velikega prispevka k afirmaciji našega alpiniz­ma v svetu prav gotovo zaslužil. Kot urednik AAJ je vedno poskrbel, da so naši dosežki vedno našli pravo mesto. V svojem kratkem govoru je v prosto­rih PZS poudaril med drugim tudi to, da rezultati jugoslovanskega plezanja zavzemajo zelo vidno mesto v AAJ predvsem iz enega razloga – ker si to zaslužijo. Pohvalil je tudi dobro sode­lovanje z našimi dopisniki, pri katerih ima levji delež seveda neumorni Fran­ci Savenc.

PRIZNANJE — Adams Carter (levo) je dobi] priznanje PZS, ki mu ga je izročit predsednik Marjan Oblak. (Foto: Srdan Živulovič)

Treba je poudariti, da je Adams Carter sledil slovenskemu in jugoslo­vanskemu alpinizmu od vsega začet­ka. American Alpin Journal se po svoji vsebini po mnogočem razlikuje od drugih, lahko bi rekli komercialno usmerjenih alpinističnih revij. Prav gotovo pa predstavlja zbornik (izide enkrat letno), v katerem je zajeto delo praktično sleherne odprave v katera­koli gorstva sveta. In že zato predstav­lja veliko vrednost, žal pa izhaja v so­razmerno majhnem številu izvodov – 5500. Carter kljub svojim 74 letom, zato pa z veliko mero vitalnosti še vedno opravi večino dela (pregled od­prav, večji članki) sam, zraven tega pa opravlja večino korespondence s tuji­mi dopisniki. To pa mu, kot pravi sam, ob znanju petih jezikov niti ne dela problemov.

PD Kranj za pristnejši stik s člani
Lahko bi začeli z ugoto­vitvijo, da so v kranjskem planinskem društvu začeli iskati pristnejši in smi­selni stik s svojo planinsko bazo. Le­tos poleti so na Ledinah organizirali planinsko učno uro, na kateri se je nabralo kakšnih 20 planincev, ki jih je zanimalo praktično vse. To je bil mor­da povod, saj so se dobro zavedali že prej, da je samo plačana članarina premalo za povezavo članstva z matič­nim društvom. Mnenja so, da planin­ska organizacija ne naredi dovolj za širše planinske množice. Zavedati se je namreč treba, da je gradnja objek­tov in planinskih poti sicer pomembna dejavnost, dati gorniku znanje za gi­banje v gorskem svetu, uporaba pra­vilne opreme itd. pa je vendarle prva naloga. Zato se je vodstvo PD Kranj odločilo, da v svojem klubu planincev organizira srečanja v jesenskem in zimskem času. V klub bodo vsak četr­tek povabili izkušenega gornika, ki se bo z oblikovalci pogovarjal o izbrani planinski ali alpinistični temi. V načr­tu imajo pogovore o nevarnosti v go­rah, preventivnem in vzgojnem delu, alpinističnih dosežkih itd. Poskrbeli bodo, da se bodo obiskovalci seznanili z načinom uporabe določene opreme, na voljo bodo nasveti za varno hojo, prav tako je na voljo tudi vsa domača in tuja planinska in alpinistična litera­tura. Vsekakor se velja ustaviti v Kra­nju v klubu planincev ob četrtkih med 17. in 20. uro. Pretekli četrtek je bil gost Ciril Hudovernik, ki je spregovo­ril o predvojnem alpinizmu in o začet­kih kranjskega planinstva. Ta četrtek bo najbrž še zanimivejše, gost je na­mreč alpinist Tomo Česen. Beseda bo o klasičnem alpinizmu, odpravarstvu, športnem plezanju, o vrhunskih do­sežkih in načrtih za prihodnje.

Še dvakrat Preobrazba v Mišji peči
Previsna stena Mišje peči pri Ospu je glede na to, kolike možnosti ponuja, praktično neobdela­na. Zadnji vzpon Tadeja Slabeta, ki je izredno zahteven, potrjuje, da bi v tej steni lahko bilo ducat ekstremno tež­kih smeri. Najbrž je vprašanje časa, ko se bodo pojavile še naslednje sme­ri. Preobrazba (IX+), je pravzaprav prva zahtevna smer in od prvega Reh­bergerjevega vzpona je doslej na sez­namu uspešnih že enajst imen. Deseti in enajsti vzpon sta 8. t. m. opravila Tomo Česen in Miha Kuhar (oba AC Kranj). V Ospu je ta čas čez vikende zelo živo. Aleš Jensterle (AO Želez­niki) ima s 31. oktobrom, kakor kaže sedmi vzpon v smeri Pariz-Dakar (IX-), ki jo je kot deveti 3. t. m ponovil tudi Franci Rojko (AS Seža­na). Jensterle je naslednji dan spleza] še Miklavža (VIII).
Prava gneča je bila tudi v Poročni noči (IX). Najprej je 8. vzpon opravil Aleš Jensterle, in sicer 12. t. m., na­slednji dan pa so se za njim zvrstili kar trije. Najprej Nejc Zaplotnik, potem Franci Jensterle, zaključil pa je Luka Zaplotnik.
Istega dne je Uroš Grilc (AO Črnu­če) kot šesti plezalec uspešno preple­zal Polnočnega kavboja (IX-/IX), Jelka Tajnik (AO Ravne) pa je kot četrta ženska (za Romihovo, Štremfljevo in Lukančičevo) ponovila Jona­tana Livingstona (VII+/VIII-). In še skok v Črni Kal, kjer je Mandarino (VIII+/IX-) ponovil Bogdan Gerželj (AS Sežana). Vsi omenjeni vzponi so bili opravljeni z rdečo piko.

Naslednje leto se obeta več tekmovanj
Denarne težave pri plačilu pristojbine za tekme v ok­viru UIAA
Pretekli teden se je v Ljubljani sestala podkomisija za Športno plezanje pri KA, sestanek pa je sklical naš predstavnik v ko­misiji za športno plezanje pri UI­AA, Ivica Piljič. Pravzaprav je bil že skrajni čas, da ob tekoči proble­matiki posamezniki povedo svoja mnenja. Seveda ni rečeno, da so bili s tem sestankom problemi reše­ni. Kvečjemu obratno, pokazalo se je, da je spričo hudega pomanjka­nja finančnih sredstev skoraj one­mogočeno sleherno delo.
Razprava se je začela s pristojbino 1000 švicarskih frankov, ki jih je potrebno plačati komisiji za športno plezanje pri UIAA. S tem je omogo­čen nastop naših plezalcev na vseh tekmah UIAA v športnem plezanju. Prišteti je treba še pristojbine za svetovni pokal, pa kasneje za more­bitni nastop na olimpijskih igrah. Večina razpravljalcev je bila mne­nja, če se ta sredstva ne bodo dobila na sistemski način, potem bo vse še bolj prepuščeno iznajdljivosti posa­meznikom, ki pa ima vendarle nekje svoje meje. Dogovorjeno je bilo, da bo del sredstev za plačilo 1000 SF poskušala preskrbeti KA PZS, del pa bodo poskušali primakniti iz Spli­ta in Zagreba. Vsekakor pa je bilo izrečeno dejstvo, da ob takšnem so­delovanju med KA PZS in ZTKO Slovenije kot je sedaj, ni pričakovati nobenih premikov na boljše.
Kljub tem skrb vzbujajočim raz­pravam o denarnih zadevah KA pa je bilo nekaj razveseljivih podat­kov. Kot kaže, bo drugo leto števi­lo tekmovanj v Športnem plezanju precej večje kot je bilo to letos. Če bo šlo organizatorjem (torej so še taki, ki znajo zbrati denarna sred­stva) vse po načrtih, potem lahko prihodnje leto pričakujemo vsaj šest tekem, tako v dvorani kot zu­naj. V zvezi s tekmovanji so se na tem sestanku dogovorili, da bo podkomisija za športno plezanje poskrbela, da bo organizator dobil v roke natančna pravila UIAA, or­ganizirali pa naj bi tudi seminar za naše sodnike, ki ga bo vodil medna­rodni sodnik Ivica Piljič. Praksa je namreč pokazala, da sodniki ne morejo biti vsi in da je tudi v veliki meri od njih odvisen uspeh tekmo­vanja.

Nov seznani kategoriziranih alpinistov
Na temelju prijave je podkomi­sija za vrhunski alpinizem pri PZS sporočila rezultate letošnje kate­gorizacije. Status zaslužnega športnika Jugoslavijo bo v pri­hodnjem letu imel še naprej To­mo Česen (AO Kranj), medtem ko bo PZVA za ta naziv predlaga­la tudi Silva Kara (AO Domžale), ki izpolnjuje vse pogoje.

Za mednarodni razred izpol­njuje pogoje šesterica: Janez Je­glič (AO Domžale, podaljšuje), Franček Knez (AO Impol), Bo­jan Počkar (AO Železničar), Sre­čo Rehberger (AO Kranj), Tadej Slabe (AO Matica) in Slavc Svetičič (AO Idrija).

V zveznem razredu jih je 12: Uroš Grilc (AO Črnuče), Vili Guček (AO Trbovlje), Igor Jam­nikar (AO Matica), Blaž Jereb (AO Radovljica), Rok Kovač (AAO), Miha Kuhar (AO Kranj), Marko Lukič (AO TAM), Milan Romih (AP Im­pol), Ajo Slamič (AO Nova Gori­ca), Simona Škarja (AO Men­geš), Dorian Šuc (AO Kranj) in Iztok Tomazin (AO Tržič).

Perspektivni razred so si prislu­žili Samo Gostič (AAO), Matjaž Jamnik (AO Šmarna gora), Fran­ci Jensterle (AO Železniki), Kat­ja Kozin (AO Matica), Marko Prezelj (AO Kamnik), Petra Vencelj (AO Železničar) in Nejc Zaplotnik (AO Kranj). V repu­bliškem razredu pa je 49 imen.
PZVA bo seznam predložila ZTKO Slovenije in Jugoslavije v uradno potrditev, seznam pa bo zatem objavljen v Obvestilih ZTKO Slovenije.

Tomo Česen

Rezultati adršpachskega festivala
Če že nismo sodelovali, poglejmo vsaj, kaj je udeležence VIII. (adr­špachskega) festivala alpinističnih fil­mov najbolj navduševalo. Strokovna filmska žirija je za najboljši 16 mm film ocenila tudi nam znano Trilogijo Francoza Nicolasa Philiberta. Tudi druga in tretja nagrada je šla v Franci­jo, celo v roke istega cineasta – Didieija Laffonta. Drugo je dobil za film Apocalypse Snow, tretjo pa za poet­sko pripoved Roc en bloc. Alpinistič­na žirija se je glede 1. in 3. nagrade strinjala, za drugo pa so izbrali zapis o himalajski odpravi Poljaka Richarda Wereckega Jeden dzien spokoju. Gle­dalci pa so bili povsem drugačnega mnenja: prvo nagrado so prisodili fil­mu Apocalypse snow, drugo in tretjo pa domačima Trochu in Everesty in Triumf II. Grad prix 8. FHF v Teplicich nad Metujem pa je dobil film Francoza P. Bernarda Super max.

V Alešev spomin
Jutri, 15. t. m., ob 19. uri bo v sred­nji dvorani Cankarjevega doma prikaz diapozitivov pod naslovom z Aleševo kamero – od Triglava do Triglava. Sodelovali bodo Stane Belak-Šrauf, Danilo Cedilnik-Den in Tone Sazonov-Tonač.

Ausangate po novi smeri
Petčlanska poljska odprava (iz Rzeszowa), ki jo je vodil Krystian Ignas, je junija letos plezala v Cordilleri Vilcanota. Povzpeli so se na več vr­hov, med drugim tudi na znani Ausangate (6372 m). Vodja in Wieslaw Sczcepanek sta ponovila Desno v J steni, Maciej Karon in Andrzej Makaran pa sta 22. junija preplezala novo v V steni, v kombinaciji z JV grebenom.

Puhasti jopiči
Čeprav ni malo tistih, ki prisegajo, da je kot polnilo za puhovke le narav­ni puh, se prenekateri raje odločijo za umetnega – silikoniziranega. Iz take­ga materiala, nekako po 550 gramov ga namenja za vsakega, izdeluje puha­ste jopiče Šura Jurak. Sodoben mo­del, izdelava po meri, veliko barvnih kombinacij… vse to so prednosti, za­radi katerih velja poklicati (061) 571- 063 med 8. in 10. uro dopoldan.

Ob 50-letnici v Banffu
Redna letna skupščina UIAA je bi­la letos 9. in 10. septembra v kanad­skem mestu Banff. Udeležili so se je predstavniki 23 držav (Jugoslovanov, čeprav je bila naša planinska organi­zacija med ustanovitelji, ni bilo), med njimi tudi vse štiri, ki pokrivajo ob­močje Himalaje. Med drugim so veli­ko govorili o ekspedicijskih pravilih (predstavil jih je pakistanski predstavnik Mirza), ki naj bi veljali za vse dežele. Govorili so tudi o (primerjal­ni) lestvici za ocenjevanje plezalskih težav (gradiv komisije za alpinizem, katerih sestankov se naši predstavniki žal tudi ne morejo udeleževati, pa ni in ni!) in za novega podpredsednika izvolili dr. Andrzeja Paczkowskega, predsednika poljske zveze alpinistov.

Franci Savenc