Alpinistične novice 46/2020

Mitja Filipič: Izkušnje na papirju

V stenah vlada običajen novembrski mir. Zaradi omejitev je ta še toliko bolj izrazit. Ravno zaradi omejitev pa je ponekod prišlo do neobičajnih pojavov pri prerazporeditvi in značilnostih obiskovalcev gora. Nekaj o tem je zapisal Andrej Špiler (AK Ravne), ki je pred kratkim preplezal Kanto v Uršlji gori.
Iz zadnjih dni je znan še vzpon v smeri Sešetra (V+/IV-V, 350 m) v južni steni Planjave. 
Ostalega znanega dogajanja v stenah ni bilo, zato nekaj več iz literarnih in zgodovinskih vod.

Izkušnje na papirju
Konec letošnjega poletja je knjigo o doživetjih na odpravah s Tomažem Humarjem izdala njegova bioterapevtka Nataša Pergar. Knjiga govori o Tomažu in avtoričinih izkušnjah in izzivih na odpravah. 
Pisatelj, ki pleza, kot se je sam poimenoval alpinist in predvsem pisatelj Dušan Jelinčič, je leta 1998 izdal knjigo Budovo oko. Knjiga je nastala na podlagi pisateljevih izkušenj, ki jih je pridobil med odpravo na Everest. Ta ne opisuje vzpona samega, pač pa je Dušan izkušnje preoblikoval v nekakšno himalajsko kriminalko. Letos je knjiga doživela ponovno izdajo, tokrat v italijanskem jeziku. Gre za trinajsto Dušanovo delo prevedeno v Italijanščino. 
Zadnja novost, ki se dotika manj dotaknjenih strani gora, je knjiga Vladimirja Habjana Tipanje v neznanem. Vladimir v knjigi najde prostor tako za prigode doma kot tiste v bolj oddaljenih gorah – vse do Japonske.

Korenine današnjih varnostnih standardov in France Avčin
Konec oktobra pred šestdesetimi leti je bilo na Bledu zasedanje Komisije za plezalne vrvi pri Mednarodni zvezi planinskih organizacij. Zaključek je bila mednarodna standardizacija preizkuševalne naprave za plezalne vrvi. Pobudnik za ustanovitev komisije in sokrivec današnjih visokih varnostnih standardov pri izdelavi plezalnih vrvi je bil dr. France Avčin. Uvedel je najlonske vrvi v slovenski alpinizem in se z njihovim razvojem več let ukvarjal. Poleg teh so znane še številne druge novosti in izboljšave, ki jih je prinesel v slovenski prostor ali poslal v svet. Med drugim so znane njegove dereze “avčinke”, ki so se dobro prijele v tujini, in pa prva žolna na naših tleh. Sprejemno-oddajno napravo za iskanje zasutih pod plazom, ki je ime dobila zaradi oddajajočega zvoka, sta v Sloveniji prva zasnovala s Tonetom Jegličem. Od današnjih naprav se je njuna še precej razlikovala, poimenovanje pa se je ohranilo.

Spletna razstava Gorenjskega muzeja
Na spletni strani Gorenjskega muzeja si je mogoče ogledati razstavo o prvi slovenski odpravi na Everest. Lep prikaz odprave s podnaslovljenimi fotografijami …

Srečno!

Leave a Reply

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja