Alpinistične novice 46/1982

Smer Svoboda v Križevniku je med najlepšimi

Svoboda je smer, ki poteka po dveh (pri nas najbolj markantnih) počen v zahodnem predostenju Križevnika, preplezala pa sva jo 6. t. m. z Lidijo Painkiher – je povedal Franček Knez. Skala je črna, v previsnem delu pa rume­na, od vode razjedena, toda trdna, kar pa je najbolj zanimivo, tudi na videz povsem gladka me­sta skrivajo dovolj oprimkov. Preplezljiva je prosto, le nekaj krajših mest je tehničnih (A l), svedrovci pa so ostali od predho­dnikov, ki so tod že poskušali. Vendar bi se dalo razen enega vse nadomestiti z navadnimi klini.

Velika je tudi poprečna naklonina, okoli 80 stopinj. Knez do­daja še: »Zaradi vseh teh lastnosti sodi smer v krog najlepših pri nas.« Da stena zares ni lahka, go­vori tudi »Knezova« ocena V-, A le (A0), 10 h.

Popravljamo tudi zadnjo novi­co o vzponih v Križevniku. Cajzek, Knez in Tič so namreč pre­plezali še tretjo prvenstveno: Od­ločitev; IV+, A 0, 5 h. V soboto, 6. t. m., pa je Franček Knez opra­vil 2. P (in 1. PP) Dedijeve smeri v Križevniku. Plezal je sam, oce­na smeri pa je IV-V.

Hladilnica v steni

V nedeljo, 7. t. m., je Rok Kovač (Akademski AO) kot tretji samoho­dec ponovil smer Dular-Juvan po cen­tralnem stebru v Rzeniku. Stena je bila sicer kopna, toda po povratku je povedal, da je bilo v njej mraz, kot bi bil v hladilnici. Vstopil je šele malo pred deseto uro, sonce pa ga je obsija­lo šele opoldan v rušju na robu stene.

Plezalci S raza  

Na vprašanje o avtorjih neznane smeri v Novem vrhu, smo dobili odgo­vor: septembra 1980 so jo preplezali člani Akademskega AO Marko Pagon, Marjan Poljanšek in Marjan Praprotnik, imenovali so jo S raz, ocenili pa s III/II, 250 m in poteka levo od Smeri k soncu.

KA PZH: 6 kategoriziranih

Po izračunih, ki jih je pripravila naša podkomisija za kvalitetni alpini­zem, bo imela letos popoln seznam kategoriziranih tudi PZ Hrvatske. Za mednarodni razred je predlagan Stipe Božič, za zveznega Branko Ognančevič-Džuzepe, za republiškega pa Go­razd Barač, Frane Lukinovič, Ana Mažar in Vladimir Mesarič.

V Zenici alpinistični klub

V soboto je bila v Zenici ustanovna skupščina alpinističnega kluba »Dilber-Stjepanovič«, ki bo v okviru športno-rekreativnega društva Rudar. Ob tej priložnosti so pripravili tudi razstavo planinskih fotografij Muhameda Šišiča iz Sarajeva in projekcijo filmov francoskega kulturnega centra iz Beograda.

Uspela skupna tura  

AO Kranj in AS Železniki sta 6. in 7. t. m. priredila skupno turo v ostenje nad Kamniško Bistrico. V teh dneh je plezalo kar 20 pripravnikov in tečajnikov – več kot polovica prvič – v spremstvu 10 alpinistov. Posebno tečajniki so bili nad vzponi v Vežici, JV steni Planjave, Turski gori, Koglu in Štruci navdušeni. Akcija, ki bi lahko služila za vzgled.

V Planji in Batognici  

Sonja Černigoj (AS Ajdovščina) in Milan Velikonja sta 30. preteklega meseca opravila 1. P Kozorogove v J steni Planje. Dan kasneje sta Simon Bizjak in Roman Saksida preplezala Vzhodni steber v isti steni in sicer z varianto  vršnem delu. 6. t. m. sta Bizjak in Peter Podgornik ponovila Zahodni steber Batognice in desno od te smeri preplezala še prvenstveno. Mirjam Bizjak in Velikonja (vsi AO Nova Gorica) pa sta ponovila Zaho­dni steber. V nedeljo pa so imeli tudi že prve vaje za udeležence letošnje AŠ, v kateri je 16 udeležencev.

V Planjavi  

Matevž Lenarčič in Boris Simončič sta konec oktobra v enem dnevu po­novila Kukovčevo v J steni Planjave, potem pa vsak za sebe še JZ raz Veži­ce, Neznano v Vežici in Staro granato v Vršičih. Lenarčič je dva dni kasneje preplezal še Desno in Pintarjevo v Dedcu, z Acotom Srdičem pa Kamniško v Vršičih. Mitja Andrenšek in Pe­ter Čižmek (Obalni AO, drugi AO Trbovlje) pa sta preplezala Centralni steber in Šarino poč v Dedcu.

Komemorativni vzpon vStoržiču

Na dan mrtvih je deset članov AO Tržič opravilo tradicionalni komemorativni vzpon po Kramarjevi smeri, Filip Bence pa je preplezal Črni gra­ben v Storžiču.

Odpotovala sta v Patagonijo      

V petek dopoldan sta odpotovala v Patagonijo Tone Golnar in Ljubo Hansel, člana odprave »Patagonija 82« AO Kozjak. V nedeljo sta v druž­bi s tovariši kljub mrazu še plezala v Raduhi: ZZ, Zagorčevo in Plate.

V steni Kogla

Mitja Kovačič in Damjan Vidmar sta 30. preteklega meseca ponovila Kamniško, Jernej Hudolin (AS Že­lezniki) in Boštjan Kekec (AO Škofja Loka) pa Zupanovo v Koglu. Nasled­njega dne so skupaj preplezali Rume­no zajedo z Virensovo. Peter Čižmek pa je 7. t. m. z Eriko Gregorka (Aka­demski AO) preplezal Zupanovo, pred tem pa z Božičevo (oba Obalni AO) tudi Tržiško.

V kanjonu Velike Paklenice

Prvi so tokrat prišli v Paklenico že 28. oktobra. Božičeva (Obalni AO) in Kladnik (član Akademskega AO) sta ponovila Ljubljansko, Jus (AO Črnu­če) in Kladnik Akademsko, Kladnik in Leskošek pa Klin. Leskošek z Mariničevo (Akademski AO) je preple­zal Karabore, sam pa Šaleško in Pismo-glava. Leskošek in Durjava ter Kunaverjeva (zadnja dva AO Matica) so preplezali Raz za kladivce, Debevc in Kobilica Jenjavo, Karabore in Šale­ško, Kokalj in Slabe pa Raz za kladivce in Diagonalko. (Slabe je zadnjo smer – kot drugi za Zavrtanikom – ponovil prosto, z manjšo varianto v prvi stre­hi.) Slabe in Metelkova sta preplezala Mosoraško in GSS (v Čuku), Metel­kova s Škamperletom (Postojna) Ka­rabore, Celjski steber in Šaleško, Ko­kalj in Škamperle Albatrosa, Silvo Kragel (AO Litostroj) in Štancer Celjski steber in Zgrešeno itd. Za ko­nec velja omeniti še, da je Bor Štrancar preplezal razen omenjenih še kar 30 različnih smeri (III-V), med njimi celo dve, ki nista vrisani v vodniku (med Dragmanovo in Smerjo za bivša dekleta v Čuku Nožičaru), čeprav me­ni, da so sledovi, ki jih je našel v steni, od predhodnikov.

Bohinjci v Novem vrhu

O članih Bohinjskega AO je zadnji čas malo slišati, čeprav pravijo, da niso povsem neaktivni. Pred mesecem so plezali v Ogradih, kjer so kljub ne posebni zanimivi steni, kakor kaže, preplezali novo smer v V steni. 7. t. m. pa so plezali v Novem vrhu: Melitino, Kaminsko in nekaj kombinacij.

Severna stena Planjave

Davorin Podrepšek (AM) in Ivo Veberič (Kozjak) sta 6. t. m. preple­zala smer Gradišnik-Ogrin v S steni Planjave. Zaradi megle sta včasih vi­dela le po 10 metrov nad seboj, skala pa je bila mrzla in poledenela. V ne­deljo sta ponovila še Cicov raz v Strelčevi peči.

Kamniški vzponi

Janez Benkovič in Marjan Kregar sta 6. t. m. ponovila Tržiško v Koglu, nato pa še Direktno v Štruci. V nede­ljo sta Edo Pavlič in Bojan Pollak preplezala Kamniško v Koglu, Dare Božič in Kaker pa Tržiško v Vršičih. Navezi Kregar-Mihela Možek in Benkovič-Cene Berčič (vsi AO Kamnik) pa sta ponovili Srebrno grivo v Štruci. Benkovič je nato še sestopil po smeri Iglič-Verbič, preplezal smer Pibernik-Črnivec in še enkrat sestopil po Iglič-Verbič v Štruci.

Končana je SŠA ’82

Konec preteklega meseca se je kon­čala tradicionalna sarajevska šola alpinizma, ki jo je obiskovalo 15 novin­cev. Vzporedno so organizirali še nadaljevalno AŠ za pripravnike (5 udeležencev), svojo šolo pa so imeli tudi v Zenici. SŠA so imeli med štirimi vi­kendi na Romaniji, v njenem delu pa je sodelovalo 10 alpinistov. Med vzponi velja omeniti več ponovitev Stebra v Crvenih stijenama (Ilič-Prebanič) na Romaniji.

Pri PZ Bosne in Hercegovine pa deluje tudi komisija za ZOI, ki sedaj prireja šolo za kontrolorje smučarskih stez in informatorje ZOI. Na to veliko prireditev se pripravlja tudi GRS in drugi.

V Kavkaz Mariborčani 

Na seji KOTG, ki je bila v četrtek, so med drugim sklenili, da bosta po­vezavo s sovjetskimi alpinisti v pri­hodnjem letu (in s tem tudi izvedbo odprave »Kavkaz 83«) prevzela mari­borska AO Kozjak in TAM.

Priprava naLotse

Julija in avgusta je bila v Fanskih gorah ki so jih med redkimi tujimi alpinisti obiskali tudi že naši, skupina češkoslovaških alpini­stov pod vodstvom Petra Schnabla. To je bila selekcija, ki naj bi se pri­hodnje leto spoprijela z J steno Lotse Šara. Opravili so več prvenstvenih vzponov, preplezali pa so tudi slavno Jagnobsko steno (1400 m visoka in 7 km široka).

Dolgotrajen zbor načelnikov na Rašici

Seminar o vodenju alpini­stičnih odsekov je odprl številna vprašanja

LJUBLJANA – Čeprav je bilo sla­bo vreme in gore niso vabile, se redni jesenski zbor načelnikov AO in AS ni začel ob napovedani uri in posamezni­ki so prihajali še precej časa. Veliko odsekov ni poslalo niti zastopnikov. Kljub temu pa ne za zbor ne za semi­nar ne bi mogli reči, da ni uspel. Mor­da raje, da bi bil še uspešnejši, če bi se udeleženi nanj bolj pripravili.

Že uvodno predavanje Marka Trškana, sekretarja slovenske TKS, je vzbudilo številna vprašanja, pripombe in komentarje. Zanimivi sta bili izva­janji Petra Markiča o alpinizmu in psihologiji ter Vikija Grošlja o trenin­gu. Pri vseh treh pa je vendarle ostalo brez odgovora več vprašanj, ker bo potrebno počakati na sistemsko ure­ditev.

Poročilo KA PZS je bilo lepo raz­deljeno po resorjih, nanizalo je števil­ne uspehe, pa tudi probleme, škoda le, da se je o nekaterih točkah razpra­va po nepotrebnem zavlekla. In dalj ko je trajal sestanek (začel se je ob 9. uri, končal pa šele pozno popoldne), bolj se je videlo, da so tovrstni posveti potrebni, da pa je od sklepa do ure­sničitve dolga pot.

FRANCI SAVENC

Alpinistični vodnik Logarske doline, Matkovega kota in Peči

Izšlo je težko pričakovano delo Toneta Golnarja za ta del Savinjskih Alp – Knjižica je precej obsežna

LJUBLJANA – Kaj je tisto, kar nas nenehno vleče v gore? To je eno od vprašanj, ki jih je Tone Golnar zapisal v uvodu svojega vodni­škega dela »Logarska dolina, Matkov kot, Peči«, izšlega te dni (z zaporedno številko 84 b) pri Planinski založbi PZS. Obsežen vodniček, kar 128 strani običajnega formata ima, največ v tej za sedaj še nedefinirani seriji. Cena je 200 din, naročiti pa ga je mogoče pri Planinski zveri Slovenije.

Kompleksnejšo oceno je za se­daj še prerano izreči, za to bo vsekakor bolj poklican sredin posvet, ki je sklican kar najbolj pravšen čas. Vsakogar bo že na začetku presenetil obseg, kakrš­nega pri tovrstnih delih doslej ni­smo bili vajeni, zato je način ve­zave morda kar preveč preprost. Skoraj na petih straneh je sez­nam smeri in variant, ki so popi­sane in v veliki meri tudi prikaza­ne s shemami ter na fotografijah. Prav fotografijam, njih repro­dukciji, pa tudi rezom (in morda še nekaterim shemam, posebno slapov in manj pomembnih sme­ri) pa bi tudi lahko največ očitali. Premalo so ilustrativne. Kdor pa pozna težave pri iskanju primer­nih fotografij in tehniko tiska, bo razumel tudi vzrok. Škoda pa je, da avtorja shem nista bolj spo­štovala simbolov UIAA, pa če­prav so – posebno za naše gore – morda res že nekoliko zastareli.

Kljub tem pomanjkljivostim pa je mogoče najnovejše delo s področja domače alpinistične vo­dniške literature visoko oceniti. Posebno mlajšim alpinistom bo namreč ta vodniček približal šte­vilne stene in smeri, ki so jih doslej poznali le redki. In nade­jamo se lahko, da bodo poslej na savinjsko stran pogosteje zahaja­li tudi alpinisti iz drugih delov Slovenije. Avtorjem in sodelav­cem želimo, da bi kar najhitreje pripravili tudi napovedano nadaljevanje.

FRANCI SAVENC

Radio v službi planincev

Postaje v planinskih domovih so se letos dobro uveljavile in dobile prve izkušnje – Zlasti pomembne so za obveščanje ob nesrečah

LJUBLJANA – Tehnični razvoj čutimo na različne načine tudi v naših gorah. Koče se povezujejo z dolino z žičnicami, čedalje pogo­steje jih obiskujejo helikopterji, ki opravijo že tudi velik del oprav­kov pri reševanju in prevažanju težko ponesrečenih v gorah. Temu in še marsičemu so se letošnje poletje pridružile še radijske postaje Gorske reševalne službe.

GRS je prvi par radijskih krat­kovalovnih postaj uporabljala že v petdesetih letih. V desetletju kasneje je pridobila in uspešno uporabljala male žepne postaje – japonke, znane dandanes bolj kot »CB« postaje, kakršne lahko uporablja vsak državljan in ki so ta čas resnično veliko v rabi.

Zveze, ki smo jih omenili, so uporabljali za povezavo med re­ševalci v akcijah, vseskozi pa je GRS tudi stremela za povezavo pomembnejših gorskih postojank – planinskih koč in domov z zaledjem v dolini. Prve korake na tem področju je opravil dr. Tone Jeglič, gorski reševalec in alpinist v šestdesetih letih. S so­delavci je ustvaril majhno omrežje z dolinsko postajo v Ljubljani. Nekajkrat so sledili poskusi, da bi amaterske postaje nadomestili s profesionalnimi aparati domače industrije – Iskrinimi fonoporti in UKP 5.

Veliko vlogo pri radiofikaciji GRS in naših gora je odigral Re­publiški sekretariat za notranje zadeve SR Slovenije, ki je že pred leti dal na voljo večje števi­lo UKV postaj in odstopil tudi frekvenco (kanal) v dvometrskem pasu. S tem je bila dana možnost za osnovno omrežje stalnih postaj GRS v gorah. RSNZ SRS pa je storil še več; prek dolinskih postaj, namešče­nih pri nekaterih stalnih službah na gorenjskem, bovškem in celj­skem območju, je zagotovil stal­no službo, tako da vsaka gorska postojanka lahko kadarkoli pokliče dolino, če tako narekuje potreba.

Omrežje je oživelo letošnje poletje, ko so spregovorile posta­je Jalovec, Razor, Triglav, Rjavina, Cmir, Kanjavec, Špičje v Ju­lijskih Alpah, Stol, Begunjščica v Karavankah, Storžič, Grintovec, Brana, Baba, Kočna v Kamniških Alpah ter Blegoš in Ratitovec v Škofjelo­škem gorovju.

Postaje so se letos dodobra udomačile in dobile prve izkušnje, zato o njihovem delu poprej nismo obveščali javnosti. Poka­zalo se je, da so presneto potreb­ne in koristne, saj je postaja Cmir že slabe štiri ure po name­stitvi poklicala na pomoč heli­kopter. Ta je ponesel v jeseniško bolnišnico planinko, ki je imela težave s srcem.

Zveze v glavnem zadovoljuje­jo, največja slabost je v tem, da zaradi pomanjkanja ustreznih vi­rov električne energije postaje v gorah z nekaterimi izjemami ne morejo biti stalno na sprejemu in s tem še niso sposobne za sprotno poizvedovanje po pogrešanih planincih. Lahko pa se vsak hip povežejo z dolino in javijo svoje potrebe. Težava te vrste gotovo ni nepremagljiva; če nam bo uspelo nabaviti močnejše aku­mulatorje in zagotoviti napajanje teh iz agregatov ali sončnih celic, bo zveza lahko stalno dvostran­ska. V ta namen potrebna sredstva ne bi bila velika, dosegli pa bi neprimerno večjo operativ­nost, kot je sedanja.

In kaj naj bi priporočili planin­cem, obiskovalcem gora? Zapo­mniti si velja postojanke z radij­skimi postajami ter te v primeru nesreče, poizvedbe za pogrešani­mi planinci uporabiti in izkoristi­ti. To velja še posebej za planin­ske vodnike, vodje skupin, da bi pomoči ne iskali s pošiljanjem slov v dolino, če je v bližini po­stojanka z radijsko postajo.

Na koncu pa še nekaj o radij­ski povezavi planinskih posto­jank z dolino nasploh. Gospo­darska komisija PZS že raziskuje možnosti, da bi povezala sleher­no kočo in dom z dolino za po­trebe oskrbovanja koč. Seveda bi bile take povezave uporabne tudi za reševanje in poizvedovanje. Problemov pa je še dosti – od nabave primernih postaj, do de­žurne službe v dolini. Idealno bi bilo vključiti gorske postaje v javno telefonsko omrežje, s či­mer bi postale najbolj operativ­ne. Možnosti so za sedaj, žal, manjše od naših potreb in želje, vendar se stvari premikajo in go­tovo ni več tako daleč čas, ko bo povezava gora z dolino urejena.

PAVLE ŠEGULA

Tretje leto gradnje pri Krnskih jezerih

Prizadevanja PD Nova Gorica so bila tudi letos kronana z uspehom – Letošnji načrt izpolnjen

NOVA GORICA – Postojanko pri Krnskih jezerih so začeli graditi leta 1980, lani pa so bila dela končana, do 4. faze. Postojanka, ki je zidana iz kamna, pa ima štiri organsko med seboj povezane objekte, petega – izključno spalnega – je bilo potrebno namreč za sedaj črtati iz programa. Kljub temu pa bo dograjena koča lahko sprejela 60-80 planincev.

Obseg letošnjih del je bil delo­ma okrnjen, ker ni bilo na voljo dovolj finančnih sredstev, s po­godbo smo oddali gradbena in obrtniška dela (izdelavo tlakov, ometov, predelnih sten in razna zaključna dela), vodno in elektro instalacije ter delno tudi izdelavo opreme. Vse drugo smo opravili sami. Pokrili smo zgornjo postajo tovorne žičnice, zasuli greznico in rezervoarja, opravili notranjo izolacijo rezer­voarjev in oblaganje stropov ter sten v prvi etaži, sami smo oprav­ljali transport z žičnico ter trak­torjem in še marsikaj.

Razen elektro instalacij (mate­rial je nabavljen) so bila vsa po­godbena dela opravljena, prosto­voljnega dela pa je bilo 80 odstotkov. Ali drugače povedano, okoli 500 članov primorskih in zamejskih PD je opravilo okoli 7000 prostovoljnih delovnih ur. Veliko so prispevale tudi delovne organizacije, in sicer z materia­lom ter posojilom strojev in de­lovnih pripomočkov.

Koča pri Krnskih jezerih je že letos dajalo zatočišče številnim (vpisalo se jih je več kot 2000) obiskovalcem, prihodnje leto pa bo še bolj usposobljena. Za zim­ske obiskovalce bo tudi čez zimo na razpolago zimska soba s šte­dilnikom, drvmi, vzmetnicami in odejami za 15-20 planincev. Prosimo pa vse, da upoštevajo red in upoštevajo častni kodeks slovenskih planincev.

FLORIJAN HVALA

Nova spominska planinska pot ob spomenikih NOB

Člani PD Zreče so jo od­prli ob občinskem prazni­ku – Kmalu tudi vodnik

ZREČE – Planinci iz Zreč so »Spo­minsko planinsko pot ob spomenikih NOB občine Slovenske Konjice« predstavili že na seji MDO Savinjske, odprli pa so jo za občinski praznik 12. oktobra letos. Za sedaj je sicer res v prodaji šele (ličen) dnevnik, toda že v nekaj dneh lahko pričakujemo tudi vodnik o tej poti.

Nova vezna pot je dolga nekako 110 kilometrov in ima 22 kontrolnih točk. Vodi na Roglo, k spomeniku padlim borcem IV. operativne cone ob poti na Pesek, k obeležjem dvanaj­stim padlim pri Resniki, šestim, ki so žrtvovali svoja življenja ob Ribniški poti, na Rogli pa je bila tudi baza za sprejem zavezniške pomoči. V bliž­njem Resniku je bil leta 1944 štab IV. operativne cone, tam sta tudi spomeni­ki borcem XIV. divizije in drugi. Spo­minska pot pa vodi tudi na Stranice, k spomeniku stotim talcem, malo na­prej je kraj, kjer se je prek ceste prebila XIV. divizija na svojem poho­du na Štajersko.

Planinska pot, kot je nova ob spo­menikih NOB, ne pomeni le torišča za rekreativce, temveč mnogo več, je po­membna šola za mlade pa tudi stare. Na njej se bomo spoznavali s polpre­teklo zgodovino in se bogatili.

Velika loterija za financiranje Kredarice

Žrebanje bo 24. t m. na prireditvi v Škofji Loki, kjer bodo igrali Avseniki

LJUBLJANA – Dela na na­šem najvišjem gradbišču so že nekaj časa prekinjena, okna in vrata povečanega Triglavskega doma na Kredarici pa trdno za­prta. Toda vsi, ki bi mislili, da počiva tudi gradbeni odbor, ki deluje pri PD Ljubljana-Matica, pa tudi planinska organiza­cija kot celota, bi se krepko motili. Do prihodnjega leta, ko naj bi bil Triglavski dom ob 90-letnici slovenske planinske or­ganizacije slovesno izročen na­menu, je potrebno zbrati še ve­liko – predvsem denarja.

Precejšen del denarja, ki še manjka, naj bi zbrali z denarno loterijo »Kredarica«, za katero so srečke že nekaj časa v proda­ji; pri PD in njihovih poverjeni­kih, pa tudi v prodajalnah To­baka. Na njih opozarjajo tudi posebni plakati, cena 50 din pa – glede na namen – nikakor ni pretirana. Žrebanje bo že v sre­do 24. t. m. ob 19.30 v Škofji Loki, kjer bodo igrali tudi Av­seniki za svojo 30-letnico.