Še šest prvenstvenih
Čeprav smo že zapisali, da je s letošnjo plezalno sezono najbrž že konec, so rezultati dokazali, da je bilo mogoče v južnih stenah do nedavno še skoraj normalno plezati.
V soboto, 27. oktobra, so Igor Hercog, Tine Mihelič in Janez Rupar (vsi AAO) preplezali novo smer v južni steni Planje (okoli 300 m bolj levo od smeri Jeromen – Rupar v Vrhu pod Planjo). Smer so ocenili z mestoma IV+ (drugo III), višina stene je okoli 300 m, plezali pa so 5 ur.
Naslednja dan so kamniški in domžalski plezalci preplezali dve novi smeri v Vršičih nad Korošico. Stane Klemenc in Janez Ažman sta zaključila smer, katere spodnji del sta pred časom plezala Klemenc in Pollak. Smer vodi po krušljivem in razčlenjenem razu, zgoraj pa se nadaljuje prek strmih plošč. Ocena V, v steni sta ostala dva svedrovca in dva navadna klina. Drugo smer pa sta preplezala Janez Škofic in Janez Šuštaršič nekoliko bolj desno in jo ocenila s IV.
Zadnjo soboto sta Janez Gradišar in Peter Ščetinin (oba AAO) preplezala novo smer v »deviški« steni Vratnega vrha (1998 m v skupini Kanina nad dolino Krnice). Smer sta imenovala »Sončna«, dolga je okoli 300 m, ocena pa V/A 2, čas plezanja 5 ur.
Dve prvenstveni smeri so preplezali tudi v Kamniških Alpah in sicer v vzhodni steni Kompotele (verjetno sta bili to tudi edini možnosti, nekaj več pa jih je še v severni steni). Lojze Jermen (AO Kamnik) in Stane Klemenc (AS Domžale) sta plezala Levo smer (V), ki se v zgornjem delu združi z Desno (V-VI), v kateri sta plezala Janez Ažman in Janez Volkar (oba AO Kamnik). Stena je tu visoka nekaj več kot 150 m (čas plezanja 4 ure), toda dostopa je kar za tri ure.
Sprejem v AAO
V soboto bo v Tamarju tradicionalni sprejem v Akademski AO. Letos bo sprejetih osem novih članov, vodstvo odseka pa bo s praktičnimi darili podelilo priznanje 23 plezalcem za vidnejše uspehe. Teden dni kasneje bodo v Bovcu ustanovili »Soško sekcijo« AAO, ki bo prav gotovo poživila alpinistično dejavnost v tem delu Slovenije, kjer že dolgo ni nobenega AO.
Kam za 29. november?
Za letošnji dan republike bo nekaj dni počitnic, zato je razumljivo, da v večini AO že razpravljajo, kam bi šli. Ker vremenske razmere ne kažejo, da bo mogoče pri nas še plezati, razmišljajo največ o steni Kleka in Paklenici. Nekateri pa si nameravajo prvič natakniti že smuči.
Ponovitve
Razen prvenstvenih vzponov so v preteklih 14 dneh naši alpinisti opravili tudi več ponovitev, vendar žal še nimamo vseh podatkov Igor Golli in Matevž Suhač (AAO) sta preteklo nedeljo v petih urah in pol ponovila Raz Dedca. Janez Kalan in Vanja Matijevec (AO Medvode) sta 28. oktobra ponovila »Črni odlom« v Jalovcu, ker je bilo v steni že nekaj snega in kar precej ledu, sta do »Kegljišča« plezala pet ur, vzpon pa sta končala s spustom pod steno. Tudi v južni steni Kogla so v zadnjem času plezale številne naveze. Od ponavljalcev najnovejše – Zelene zajede, pa je za sedaj znan le Tine Mihelič (solo 1. novembra).
Nesreča Poljakov
K številnim nesrečam letošnjo jesen v Himalaji, moramo prišteti še poljsko. 16. avgusta so Čarnecki, Kubit in Kuciper še srečno opravili prvenstveni pristop na 6109 m visoki neimenovani vrh v skupini Parvati. Naslednjega dne je druga skupina odprave, ki so jo organizirali v mestu Ljubljin, postavila višinski tabor pod vrhom SV 17. Toda prihrumela je lavina in pokopala pod seboj vodjo Zbigneva Šepeka in zdravnika Andrzeja Gženskega. Bila sta tako globoko pod ledom, da jih je našla šele indijska znanstvena odprava, ki je prišla že po odhodu Poljakov.
Spremembe v KA Hrvatske
V soboto in nedeljo 20. in 21. oktobra so imeli pod Klekom sestanek hrvatski alpinisti. Največ so razpravljali o odpravah, sprejeli pa so tudi nove člane in za novega načelnika komisije za alpinizem izvolili Vladimirja Mesariča, ki je bil do sedaj načelnik AO Železničar.
Malo znani Križevnik
Jugozahodna stena Križevnika v Savinjskih Alpah je bila »odkrita« razmeroma kasno in je imela doslej le malo obiskovalcev, zahodna stena pa je sploh še povsem neobdelana. Poglejmo zato, katere smeri so znane in koliko ponavljalcev je registriranih.
Če gledamo v steno si z desne proti levi slede: smer sestopa, Šaleška smer (IV+, 6 ponovitev), Kozjaška (III, več ponovitev), Centralna (V+, tri ponovitve), Ruška (V, ena ponovitev), Domnova (V-, brez ponovitve), Šoštanjska (V brez ponovitve) in »Reševalna« (vzpon 14 reševalcev med poskusno akcijo tudi še neponovljena, II-III). Povemo naj še da je v vznožju stene luknja, ki služi vsem za izhodišče in jo enostavno imenujejo kar »bivak«.
Zbor Korošcev in Štajercev
Šaleški alpinistični odsek je organizator letošnjega zbora koroških in štajerskih alpinistov, ki bo v soboto, 10. novembra, v Andrejevem domu na Slemenu nad Šoštanjem. Ker je dom dobro dostopen in večini tudi dobro poznan, računajo na močno udeležbo.
Bilanca AO Jesenice
Ob koncu letošnje plezalne sezone, ki je za društvo jubilejna, je tudi AO Jesenice napravil obračun. Združujejo 20 aktivnih članov in 5 pripravnikov, skupno pa so letos opravili 101 plezalni vzpon, 35 zimskih in 15 skupnih tur. Dva člana sta bila v skupim Mt. Blanca, obiskali pa so tudi Paklenico in Durmitor. Alpinistična šola se ni obnesla najbolje, dobro pa so oskrbovali bivake (imajo jih kar štiri in še dve zavetišči). Tudi kroniko odseka že od leta 1948 vzorno vodijo, sestanke pa imajo redno vsakih 14 dni.
Na prvi pogled je to sicer kar obsežno in pestro delo toda za enega najstarejših plezalnih aktivov, v neposredni bližini gora vseeno ni zadovoljivo. Kot enega poglavitnih vzrokov, da alpinistična dejavnost na Jesenicah ne zaživi tako kot bi lahko, pa omenjajo premalo načrtno delo z mladino, saj planinsko društvo še vedno nima svojega mladinskega odseka, iz katerega bi se rekrutirali prepotrebni kadri.
Kako bo z odpravami?
Vprašanje prihodnjih alpinističnih odprav je še vedno negotovo. Za peto himalajsko odpravo so priprave sicer stekle, toda zaradi znanih dejstev so težave s ciljem. Kako pa bo z odpravo v Kavkaz (Fanske gore so za leto 1974 dokončno odpovedane) pa niso vedeli povedati niti sovjetski organizatorji, s katerimi se je srečal dr. Potočnik v Tbilisiju. Kaže, da bo potrebno še naprej potrpežljivo čakati, ker smo tradicijo izmenjav po naši krivdi pred leti prekinili.
