Le Marco Sterni zmogel tudi v finalu vso smer
Več kot 50 tekmovalcev in tekmovalk se je pomerilo v športnem plezanju – Med dekleti Vrhničanka Oblakova
Na dvodnevnem, dobro pripravljenem mednarodnem tekmovanju v športnem plezanju, ki sta ga pripravila alpinistična odseka PD Nova Gorica in Vipava, je nastopilo 56 tekmovalcev in tekmovalk, najuspešnejša pa sta bila tržaški plezalec Marco Sterni in Vrhničanka Mojca Oblak.
Moško tekmovanje je bilo izredno kvalitetno, k čemur so poleg vseh naših najboljših plezalcev prispevali tudi odlični Tržačani. V prvi vrsti je treba omeniti izvrstnega Marca Sternija, ki je edini zmogel celotno smer v finalu (8 +, 9 – ). Temu se seveda ni čuditi, saj vemo, da je v Marmoladi kot drugi prosto ponovil izredno težavno smer »Riba«.
Pohvaliti velja tudi uvrstitev Tadeja Slabeta. Ljubljančan je bil že tik pred izstopom iz smeri, vendar pa je zgrešil ključni oprimek in se je tako moral sprijazniti z drugim mestom. Tudi Arci Varnerini sodi med najboljše tržaške plezalce in prav zato je opravičljivo šele četrto mesto Trboveljčana Vilija Gučka, državnega prvaka z Ospa.
NEPRIČAKOVANO VENDAR ZASLUŽENO – Vrhničanka Mojca Oblak je presenetila z izvrstnim plezanjem. (Foto: E. Čurlič)
Med presenetljivejše dosežke lahko štejemo še rezultata Mariborčana Marka Lukiča, predvsem pa 16-letnega Ločana Aleša Jensterleta. Med tekmovalce, ki v finalu niso imeli sreče, sodi tudi Jeseničan Benjamin Ravnik, saj je bil med boljšimi v kvalifikacijah, ko je v celoti zlezel smer z oceno 8.8, v finalu pa ni bil več tako razpoložen. Sicer pa so v kvalifikacijah plezali na pogled – pred startom so imeli tekmovalci na voljo le dve minuti za ogled stene. Omeniti je še treba, da je v moški konkurenci manjkal le Srečo Rehberger.
Konkurenca med dekleti je bila slabša – manjkalo je nekaj najboljših z državnega prvenstva. Zmaga Vrhničanke Mojce Oblak je nepričakovana, vendar pa povsem zaslužena. Nobena od deklet ni v celoti zmogla finalne smeri z oceno 8 -.
Rezultati – moški: 1. Sterni (Trst) 14,31 m, 2. Slabe (AO Matica) 13,64, 3. Varnerini (Trst) 12,51, 4. Guček (Trb) 12,47, 5. Prosenjak 12,30, 6. Lukič (oba AO TAM Mb) 11,77, 7. Grilc (Črnuče) 11,40, 8. Jensterle (Š. Loka) 10,06, 9. Ferluga (Trst) 9,00, 10. Kalan (Kranj) 8,61, 11. Felicijan (Žel. Štore) 8,31, 12. Ravnik (Jes) in Zaplotnik (AO Kranj) 8,28, 14. Matkovič (Spl) 9,05, 15. Krapež (Idrija), 7,88; ženske: 1. Oblak (Vrhnika) 15,46, 2. Tajnik (Ravne) 14,58, 3. Ortar (Tolmin) 14,50, 4. Lukančič (Trbovlje) 14,21, 5. Klemenčič (Š. Loka) 13,68, 6. Stojakovič (Split) 13,10, 7. Poljanšek (AO Želez. Ljub) 12.45.
Tekma na Jalti priložnost za drugi sestanek CEC
Ivica Piljič je bil glavni sodnik v SZ – Večine najboljših plezalcev ni bilo – Sestanek komisije za športno plezanje pri UIAA – Burne razprave
Po treh tekmovanjih, v ZDA, Franciji in Španiji, je bilo v začetku tega meseca se četrto poskusno tekmovanje v športnem plezanju za svetovni pokal. Tekma je bila na Jalti v SZ, in sicer pod okriljem UIAA. Prav UIAA je letošnje leto označila za poskusno obdobje uradnih tekmovanj.
Za omenjeno tekmovanje je CICE (izvršni komite komisije za športno plezanje UIAA) kot glavnega sodnika imenoval našega Ivico Piljiča, ki je imel v SZ vse prej kot lahko delo. Glavni sodnik je namreč odgovoren za celoten potek tekmovanja in ker so tekmo organizatorji zelo slabo pripravili, je bilo problemov še veliko več. Treba je vendarle upoštevati, da je bilo to prvo tekmovanje v težavnosti v SZ in za njih pravzaprav novost. Naravne razmere imajo Sovjeti na Jalti odlične, saj je primernih sten več kot dovolj. Žal pa je bila konkurenca tokrat zelo okrnjena, saj je manjkala cela vrsta najboljših plezalcev na svetu. V težavnosti je zmagal Francoz Philippe Plantier pred rojakom Lucom Tibalom in domačinom Siznicovim. Pri dekletih je bila najboljša Noel Pascal iz Luxemburga, druga je bila Sulimovskaja iz SZ, tretja pa Monik Dalmaso iz Francije. Poleg tekmovanja v težavnosti, je bilo še tekmovanje v hitrosti. Še enkrat se je pokazalo, da takšno preizkušnjo plezalci jemljejo kot zabavo in razvedrilo in da pravo merjenje moči predstavlja težava smeri.
Ivica Piljič je svoje delo, kot so ga ocenili člani UIAA, opravil odlično in s tem tudi dobil naziv mednarodnega sodnika UIAA. Zaenkrat ima ta naziv samo pet strokovnjakov na vsem svetu.
Vendar pa Jalta ni gostila le plezalcev – tekmovalcev, pač pa se je istočasno sestala tudi komisija za športno plezanje pri UIAA. Na sestanku so potrdili vse odločitve z Dunaja, razpravljali pa so o številnih spornih določbah. Sprejeli so npr. predlog, da je v finalu v primeru, da dva tekmovalca dosežeta isti oprimek, boljši tisti, ki je oprimek tudi držal. Francozi so ponovno predlagali v njihovem slogu, ki pa seveda ni bil sprejet. Predlagali so namreč, da bi najboljši plezalci (kdo pa so to?) avtomatično nastopili kar v polfinalu. Sprejeli so tudi uvedbo kontrole poživil po siceršnjih olimpijskih pravilih. Veliko polemiko je izzvala razprava o tem, ali bi točkovali vse tekme v svetovnem pokalu (mišljeno za prihodnje leto) ali le pet najboljših. Odločili so, da je potrebno šteti prav vse tekme, toda ta točka bo na dnevnem redu tudi na prihodnjem sestanku. Odločili so se, da dobijo mnenja plezalcev.
Istočasno so predlagali in tudi formirali plezalne sezone, in sicer v tem smislu, da bi le-ta trajala samo 6 mesecev (čas tekem), tako da se plezalci lahko odpočijejo in posvetijo povsem svojim vzponom. Dogovorjeno je tudi, da bodo tekmovanja v dvoranah trajala največ tri dni, na odprtem pa največ štiri dni.
Torej ne gre za razvoj športnega plezanja samo v kvalitetnem smislu, ampak dela tudi ogromne organizacijske korake. Jugoslavija mora, kot tudi vse ostale države, ki želijo sodelovati na tekmovanjih UIAA, vplačati 1000 švicarskih frankov. To je prvo in najvažnejše vplačilo s katerim se enkrat za vselej omogoči prijave, s tem pa tudi sodelovanje na tekmovanjih pod okriljem UIAA. Do konca leta je potrebno vplačati tudi denar za prijavo svetovnega pokala 89. Če zdaj planinska organizacija oziroma v njenem okviru pristojni organ, ki zastopa alpinizem, v vsej njegovi širini, ne bo storila pravega koraka (beri plačala omenjene pristojbine), potem bo to spet huda napaka. To bo še najmanj čutila organizacija sama, kajti najbolj bodo prizadeti plezalci, morda šele tisti, ki ta trenutek plezanja sploh še ne poznajo.
Sedmi vzpon v Preobrazbi opravil Šuc
Dorian Šuc (AO Kranj) je prejšnji konec tedna opravil v Ospu dva zaporedna vzpona v smereh devete stopnje. V soboto, 8. t. m., je najprej splezal Polnočnega kavboja v Ospu (IX). To je bil za Rehbergerjem, Gučkom in Kuharjem šele četrti vzpon Naslednji dan pa je v sosednji Mišji peči splezal še Preobrazbo (IX+). Tako se je s tem uspešnim vzponom kot sedmi plezalec pridružil tistim, ki imajo to smer že splezano.
Dolžanova soteska ima spričo vse manj ugodnih razmer tudi manj obiska. Nekaj zadnjih dni je bilo vendarle ugodnih in Tomo Česen je 11. t. m. kot četrti plezalec preplezal Drobne nežnosti z oceno IX.
Novice pa prihajajo tudi s Tolminskega konca, kjer na prvo mesto postavljajo vzpon Mirande Ortar v smeri Ubijanja časa, ki ima oceno VIII+ To je bil šele četrti vzpon, seveda pa prvi ženski. Glede na oceno, ki jo smer ima, gre za enega najboljših dosežkov našega ženskega prostega plezanja. Poleg te smeri je na pogled ponovila še Ex libris, kjer so težave ocenjene s VII.
Edo Kozorog je prav tako v tolminskem vrtcu splezal direktni izstop smeri Ime rože. Tako je linija te smeri bistveno lepša, pa še težja. Ocena je VIII+.
Poleg stene, kjer imajo opremljenih veliko smeri, so se lotili tudi nekoliko krajše v bližini, zato pa je zaradi previsnosti precej težja.
Začetek AŠ širom po Sloveniji
Jasen je čas, ko številni alpinistični odseki po Sloveniji začnejo z organizacijo alpinističnih šol.
AO Matica je začel s šolo že 13. t.m.. še vedno pa se lahko oglasite vsak četrtek ob 18.30 v njihovih prostorih na Trdinovi 8 v Ljubljani.
V Črnučah bodo s svojo šolo pričeli 20. t.m.. programsko pa bo sestavljena po istem vzorcu kot lansko leto in sicer v treh delih: klasični alpinizem, ekstremno smučanje in športno plezanje. Odločitev prepuščajo tečajnikom. Teoretični del šole bo potekal v njihovih prostorih v Črnučah, praktične vaje pa na Turncu in na skupnih turah. Interesenti naj se zberejo 20. t.m. ob 19.30 na končni postaji mestnega prometa številka 6 v Črnučah.
V Idriji in Kranju pa bodo z izobraževanjem pričeli 28. t.m. Idrijci bodo začeli ob 19. uri v prostorih PD Idrija. Kranjčani pa prav tako ob 19. uri v prostorih PD AO Kranj.
Tolminci organizirajo svojo šolo šele v novembru, vendar bo vpis in vse potrebne informacije ves oktober in sicer vsak četrtek in petek med 19. in 20. uro v pisarni Planinskega društva Tolmin. Praktični del AŠ bo potekal v njihovem plezalnem vrtcu in to že konec tega meseca.
Odprava Čo Oju že na Kitajskem
Slovenska alpinistična odprava, ki ima v načrtu vzpon na 8201 m visok Čo Oju, je že na Kitajskem in bo enkrat te dni že postavila bazni tabor. Naslov odprave je: Yugoslav Cho Oyu Expedition. P.O. Box 4065 Kathmandu, Nepal.
Presmučal steno Pilier d‘Angle
Prav gotovo večina alpinistov pozna severno steno Grand Pilier d’Angle na vzhodni strani Mont Blanca. Smeri, ki so nekdaj veljale za izredno zahtevne, so danes že klasične. Ne vse, večina pa vendarle. Takšna je tudi zelo znana smer Bonatti – Zapelli. Splezati danes nekaj podobnega seveda ni prav nič posebnega. Čisto nekaj drugega pa je, če nekdo takšno smer presmuča. In to je skoraj v celoti storil 19. junija letos francoski alpinist Pierre Tardivel. Za mednarodno alpinistično javnost morda neznano ime, če pa bo še naprej počel takšne stvari, si ga bodo pa gotovo zapomnili. V večini primerov alpinisti, ki želijo neko smer presmučati, to isto smer pred spustom tudi splezajo. Pierre Tardivel, ki je doma iz Annecyja, pa ni storil tako. Že iz helikopterja, ki ga je spustil na vrh stene, je lahko videl, da so razmere za smučanje idealne. V srednjem delu stene si je moral pomagati z vrvjo, štirikrat se je spustil preko skalnega (oziroma kombiniranega) dela smeri. Ostalo je smučal, celoten spust pa je trajal le dobro uro.
Tomo Česen
Dani planinarstva “88
Planinci iz Sarajeva, točneje Ševko Kadrič in Slobodan Žalica, pripravljajo akcijo »Dani planinarstva ’88, ki naj bi bila od 1. do 10. novembra v reprezentančni mestni kulturni sredini, v domu Djuro Djakovič. Pripravljajo dve fotografski razstavi, predavanja in projekcijo diapozitivov, okroglo mizo o zaščiti gorske narave. Predvidevajo, da bo akcija doživela primerno publiciteto, zato bodo vabila razposlali vsem zainteresiranim, pa tudi Planinski zvezi Bosne in Hercegovine (ki vse bolj hira in stoji ob strani tovrstnih dogajanj).
Jerzy Kukuczka na poštni znamki
Mednarodni olimpijski komite je Kukuczki letos – za njegove himalajske dosežke, predvsem pa vzpone na vseh 14 osemtisočakov – dodelil srebrno olimpijsko kolajno. V počastitev tega dogodka je poljska poštna organizacija izdala zbirko večbarvnih znamk s podobo Jerzvja in himalajskim vrhom v ozadju. Izdali so jih v nakladi 1.400.000 izvodov In med zbiralci so naletele na izreden odziv, saj so tovrstne počastitve sila redke. Pa še nekaj – osmina prodajne cene je namenjena poljskemu olimpijskemu komiteju.
Kot je znano, so srebrno medaljo namenili tudi Reinhardu Messnerju, vendar jo je le-ta zavrnil z obrazložitvijo, da alpinizem ni tekmovalni šport… Toda – Mednarodni olimpijski komite medalj ni podelil prvič in podelil jih tudi ni za neposreden športni dosežek, pač pa za spodbujanje olimpijskega duha in propagiranje telesne kulture.
V spomin na himalajske žrtve
Skupina poljskih alpinistov iz Wroclawa je (pod vodstvom Edwarda Lukowicza) pripravila t. i. »pastoralno himalajsko odpravo«. V 9-članski ekipi so trije katoliški duhovniki, za obisk pa so si izbrali Himalčuli Sanctuary. Njihov namen je pokopati Jaceka Klincewicza, rojaka iz Wroclawa, ki je tam omahnil pred dvema letoma.
Tekmovanje na Japonskem
Tudi v vzhodnoevropskih deželah se vse bolj uveljavljajo tekmovanja v plezanju, po tako imenovani »francoski formuli«, kjer odloča težavnost, ne hitrost. Eno takšnih so pripravili tudi na Poljskem, v skalah Okiennika. Zbralo se je 11 deklet in 40 fantov, ki so prišli iz Bolgarije, Češkoslovaške, Vzhodne Nemčije m seveda domačih krajev. V predtekmovanju so se preskusili v smereh VII. m VIII. stopnje, za finale pa so pripravili smer z oceno IX/IX+, ki pa je bila pretežka in je ni preplezal nihče v celoti. Najvišje je prišel znani češkoslovaški alpinist (tudi znanec naših sten) Jinrich Hudeček in tako postal srečni zmagovalec. Za njim se je uvrstil njegov rojak Tomaš Čada, tretji pa je bil Poljak Piotr Korezak. Med tekmovalkami pa je po pričakovanju zmagala domačinka Iwona Marcisz, ki je tudi edina preplezala finalno smer VIII. stopnje.
Kot zanimivost dodajmo, da je bilo to prvo »težavnostno« plezalsko tekmovanje na Poljskem, doslej so namreč prirejali le »hitrostna« (tekmovanja v skalolazenju).
Serija »alpinističnih« razglednic
Šport, slovaška fizkulturna založba iz Bratislave, je začela že 1981 izdajati razglednice z upodobitvami alpinistično najbolj zanimivih sten. V prvi seriji je bilo deset razglednic in nekatere so potem večkrat ponatisnili. Drugo serijo pa so izdali letos in to kar v nakladi 10.000 izvodov (obljubljajo pa še dopolnjen ponatis prve).
Zakaj jim ne bi vsaj sledili, če že nismo imeli moči (in volje), da bi hodili svojo pot?
Že pred leti smo veliko razpravljali o podobnih idejah, toda do realizacije je prišlo le izven planinske organizacije, izdelki pa niso bili vedno ravno najbolj posrečeni. Izgovori, da je za natis barvnih razglednic potrebno veliko denarja, verjetno niso edina »rešitev«. -Vprašanje je namreč, če je ravno nujen barvni tisk!? Imamo že nekaj prav posrečenih perorisb sten z vrisi smeri – natis le-teh bi bil najbrž tudi opravičen in morda bi lahko v bodoče mislili na sočasno izdajo ob vodničkih. Dosegli bi dvojen efekt – propagirali bi vodniško literaturo alpinistom (pa tudi drugim ljubiteljem alpinizma) ponudili zanimive razglednice.
17. sarajevska A
Ta mesce se je začela že 17. Sarajevska alpinistična šola. Vpisanih imajo več kot 30 tečajnikov iz Sarajeva. Mostarja, Pucareva. Goražda, Bihača in celo Subotice, ki obiskujejo začetniški in nadaljevalni tečaj, akcija za katero je moral vsak udeleženec prispevati po 20.000din, pa bo trajala do konca meseca. Tudi letos so se odločili za »vikend-kurzni« sistem, organizator je tudi letos KA BiH, vodja pa Rašid Mulahusič.
Severozahodna Rila in Musala
Sofijska založba »Medicina i fizkultura« je doslej izdala že prek 10.000 naslovov in med njimi jih je kar precej s planinsko (turistično) vsebino. Zadnji v seriji planinskih vodnikov je namenjen Severozahodni Rili, pripravil pa ga je Dimitr Dimitrov. Je priročnega formata, cena je več kot dostopna (0,71 lova), je tudi dovolj informativen . . čeprav bi našega planinca verjetno motila preveč »klasična« zasnova.
Tudi vodni(če)k Svetoslava Koleva »Musala«, ki je izšel pri isti založbi, le da v zbirki »mala turistična biblioteka« (kot 5. edicija), je podoben prejšnjemu, le bolj ličen je, bolj priročnega formata, z vključenimi grebenskimi kartami… V njem, je povsem dovolj za povprečnega turista – planinca, ki bi rad obiskal to znano gorsko področje.
Narodni park SAGARMATHA
Slovaška založba SAV – VEDA iz Bratislave je v nakladi 10.000 izvodov izdala knjigo Narodni park SAGARMATHA, s podnaslovom Šerpovina pod Mount Everestom. Delo je plod skupine avtorjev, članov uspešne znanstveno-alpinistične odprave izpred treh let. Je predvsem pregled znanstvenega dela odprave, pa tudi »abeceda dežele pod Everestom«, kot so delo označili avtorji. Odprava je bila rezultat »Katmandujske deklaracije«, ki predlaga, naj Himalaja ne bi bila le plod alpinističnega raziskovanja, temveč tudi znanstvenega, ideja zanjo pa se je porodila v geografskih vrstah.Mini HORY
Planinski in alpinistični »občasniki« (zanimiv izraz za glasila, ki izhajajo le občasno) in razna društvena glasila, pa bilteni… ne izhajajo le pri nas, temveč zgleda kar po vsem svetu. Iz ČSSR smo dobili ničto številko »Mini HORY«, glasila, ki ga je pripravil Ivan Bohaček s sodelavci v okviru njihove osrednje planinske organizacije. Je grafično zelo lepo dodelan, kvalitetnega odtisa. Iz uvoda je razbrati. da to ni nadomestilo za (prav tako občasnik, toda izjemoma kvaliteten, z barvnim ovitkom, bogato ilustriran…) njihove HORY, temveč dopolnilo. Morda prav zato je drugačen tudi format (A5), ilustracij skorajda ni, obljubljajo pa tudi minimalno ceno. Probleme pa imajo enake kot pri nas, le več jih je in med njimi lažje najdejo delavoljne.
Franci Savenc
Naša alpinistična misel – od Juga in Tume do Zaplotnika
Izšel je zbornik člankov o vsebini in pomenu planinstva in alpinizma – Predstavili 23 prispevkov 22 avtorjev – Prodaja na PZS po 10.000 din
Slovensko alpinistično (in planinsko) javnost često prijetno presenetijo »posebne izdaje« Alpinističnih razgledov. Tako smo lani dobili vodniček Tri Cine, pred meseci pesmarico Le pojdmo v gore, zdaj pa je izšel tudi dolgo pričakovani zbornik s skupnim naslovom Naša alpinistična misel. To je zbirka odličnih, predvsem polemičnih člankov; blestečih besednih mojstrovin dvaindvajsetih naših alpinistov, od pionirjev do zagovornikov novih usmeritev.
Že bežno prelistavanje bralcu odkrije, da alpinistična misel posega prek slovenskih meja (z zapisi Čauševiča, Giliča) in da zajema praktično celotno obdobje našega alpinističnega udejstvovanja, začenši z enim njenih utemeljiteljev, Henrikom Tumo.
Ob podrobnem prebiranju pa lahko ugotovimo še nekaj skupnih značilnosti zbornika: vsi, ki tu predstavljajo svoje poglede na gorniška udejstvovanja, so prišli do spoznanj na podlagi lastnih izkušenj, saj so le-ti sami gorniki; razmišljajo poglobljeno in z argumenti podpirajo zapisane kritične pripombe; in nenazadnje, nazori nekaterih avtorjev so si precej različni, v nekaterih primerih že diametralno nasprotni. To pa bralca še bolj pritegne k razmišljanju in hkrati oblikovanju lastnih stališč. (Rajko Ložar, denimo, Juga obravnava kot »deformatorja, plitkega ideologa, ki je poleg Tume najslabši zagovornik alpinizma«.) Prav tako se lahko pozabavamo z iskanjem enakih izhodišč. Na možen skupni imenovalec opozarja že urednik z znano Dularjevo mislijo o skupnem doživetju. Še bolj natančno je nekatere skupne poteze dveh vrhunskih alpinističnih protagonistov svojega časa označil Mitja Košir, ko v zaključnem članku primerja Juga in Zaplotnika. Ugotovi, da sta se kljub tolikim samosvojskostim vendarle »sešla na vrhu, pri tistem naj popolnejšem alpinističnem dejanju, ki mu pravimo samohodstvo.«
Kako strastno in nepopustljivo so nekateri pisci zagovarjali in udejanjali svoje življenjske filozofije, bržkone priča tudi dejstvo, da je kar šest avtorjev (Jug, Oblak, Fajgelj, Dular, Sure in Zaplotnik) svoja mlada življenja žrtvovalo goram.
V nekaterih razmišljanjih prevladuje vznesenost pri občutenju gorske prirode in ob tem spoznanja o očuvanju večno veljavnih vrednost, drugi spet hladno in ostro, vendar utemeljeno obračunavajo z nasprotniki, nekateri svetujejo, oziroma že kar zapisujejo pravila nove alpinistične dejavnosti (Tomazin). Nekateri alpinistični pisci, hkrati izšolani strokovnjaki, probleme osvetljujejo s svojih področij; na primer psihologije (Jerovšek, Radovič), filozofije (Jug, Jelinčič) …
Zbornik Naša alpinistična misel je izšel v 500 izvodih. Zanj vlada precejšnje zanimanje, zato bo tudi brez reklame kmalu razprodan. Nekaj izvodov je še na voljo. Prodajajo ga vsak ponedeljek, od 17. do 19. ure, v podstrešnih prostorih PZS na Dvoržakovi 9. Cena je zaenkrat 10.000 din.
Pri izboru člankov so imeli uredniki srečno roko. Največ zaslug za to ima glavni urednik in pobudnik France Malešič, pri končni selekciji in pripravi sta največ pomagala Aleš Bjelčevič in Aleš Rotar, odločilno vlogo pri tehnični izvedbi je odigrala znana – trojica; Mirko Lindič, Mojmir Štangelj, Srečo Trunkelj (ki je hkrati zaslužna za te nove oblike Alpinističnih razgledov in njenih »posebnih izdaj«), naslovnica pa je delo akademskega slikarja Danila Cedilnika. Priprava zbornika je zahtevala ogromno prostovoljnega, obenem težaškega in natančnega dela. Vzorno so namreč predstavljeni tudi avtorji izbranih člankov (prav tako so priložene njihove fotografije), razložene pa tudi neznane besede in osebe, ki se pojavljajo v prispevkih.
To neutrudno moštvo, okrepljeno s člani uredništva AR že razmišlja o podobnih novih podvigih. Za prihodnje leto – ob 10-letnici Razgledov – bodo morda v samostojni knjigi izdali (tuje) pionirje alpinizma, razmišljajo pa tudi o predstavitvi domačih velikih alpinistov. Prav tako naj bi čez čas zagledala luč sveta tudi druga, dopolnjena izdaja izbranih planinskih pesmi.
Matej Šurc
